PRESERJE PRI KOMNU – Ivan Kante se je v petek nekaj po 15. uri, ko si je na stari peči na drva skuhal testenine, zavrel dva litra vode za čaj, naložil novih drv, da mu bo gorko, ko se vrne domov, še prepričal, da je res zaprl vratca pečice. Nato je odšel na sprehod po rodni vasi.
Nič ga ne bi moglo pripraviti na prizor, ki ga je čakal, ko se je vsega trideset minut pozneje vrnil. Zagledal je gasilce, ki so se bojevali z visokimi plameni, gorela je njegova hiša. »Bilo je več kot petnajst gasilcev, približno štiri ure so se borili z ognjem. Meni pa je bilo tako hudo, da se povedati ne da, stojiš tam in gledaš, kako ti gori dom, narediti ne moreš nič,« nam je še vedno v šoku v soboto pripovedoval 79-letni Ivan, ki je do upokojitve delal kot poklicni voznik. »Polovica hiše v izmeri 125 kvadratov je zgorela v celoti. Druga polovica je ostala, kot je, vendar tam niso bili bivalni prostori, včasih je bil tam hlev, ki ga nismo uporabljali že 31 let, od smrti mojega očeta leta 1985.«
Potem ko mu je 1997. umrla še mati, je Ivan, ki ima še dve sestri in brata, vsi živijo na Primorskem (drugega brata so pokopali pred štirimi meseci), v polovici hiše, ki je zgorela in ki jo je davnega leta 1889 s svojimi rokami zgradil mamin oče, živel čisto sam.
Hiše ni imel zavarovane: »V petek sta bila tu dva kriminalista, v soboto zjutraj štirje, iskali so vzrok požara.«
ali so vratca peči res dobro zaprta.
Gasilci skuhali še golaž
Kriminalisti menijo, da je iz peči na drva padel goreč delček in v lesenem podu zanetil požar, ta se je hitro širil po hiši in jo uničil. »Sumljiv mi je ta požar, vse življenje kurim tako, desetletja že kuham na peči za drva. Dimnik je bil čist, v dobrem stanju, večkrat sem preveril, ali so vratca peči res dobro zaprta, zdaj pa taka ogromna škoda,« je razmišljal Ivan.
»Zgoreli so vsi osebni dokumenti, kakšnih trideset srajc, imel sem okoli petdeset suknjičev in hlač, pet motornih žag, gotovine med 300 in 400 evri.« Pripravljal se je na obnovo: »Hranil sem nove radiatorje, različnega materiala za obnovo notranjosti v vrednosti pet ali šest tisoč evrov, žal mi je starinskega šivalnega stroja, spomina na mojo mamo, in moje zdravilne podloge s kristali, za katero sem pred tremi leti odštel 800 evrov in mi je pri spanju zelo pomagala.« Ostala mu je le obleka, ki jo je imel na sebi, ko je šel na sprehod.
Potem ko so gasilci pogasili ogenj, so mu junaki iz Prostovoljnega gasilskega društva Komen skuhali še večerjo, golaž, hvaležno pripoveduje Ivan. Komenski župan Marko Bandelli mu je na račun občine omogočil dvodnevno bivanje v apartmajih Paradiso. S pomočjo Rdečega križa mu Občina Komen ureja bivalni kontejner, ki ga bo lahko uporabljal, dokler ne obnovi hiše. Čeprav se Ivan sprašuje, ali je to mogoče. Zaveda se, da bo s 580 evri pokojnine, kolikor jih dobi, le s težavo gradil ali obnavljal: »Mogoče bi si pomagal s krediti, ampak kredite je treba vrniti,« sklene prijazni Kraševec, ki je v pol ure izgubil vse, kar je ustvarjal vse življenje.
