LJUBLJANA – Ljubljančan Uroš Šušterič je v zadnjem tednu lanskega septembra dopolnil častitljivih 92 let. Pritlično trisobno stanovanje v bloku v Trnovem sta leta 1967 kupila skupaj z ženo Nado, ki pa je pred tremi leti klonila pred hudo boleznijo. V zakonu sta bila dolgih in lepih 66 let, poudari Šušterič, ki zdaj v trisobnem stanovanju živi sam. Alarma zadnjih deset let nima, ker ga je žena včasih pozabila izključiti in je predirno tuljenje seveda motilo druge stanovalce. V prepričanju, da je, kot do tedaj, nikoli ne bosta potrebovala, so napravo odstranili, Šušterič pa se je zanašal na protivlomna vhodna vrata, v katera je vgrajena jeklena plošča. Toda ta v tihi januarski noči, žal, niso kaj prida koristila.
Ob enajstih v posteljo
Naš sogovornik se je tiste sobote vrnil s praznovanja v Celju, ko je odbila 23. ura, pa se je po svoji stari navadi odpravil spat. »Nič nenavadnega ni bilo slišati ali videti tistega večera, niti v dnevih prej,« pripoveduje oče dveh sinov, dedek štirih vnukov in pradedek šestih pravnukov.
Medtem ko je Šušterič spal, navadno ima med polnočjo in pol drugo uro zjutraj najbolj trden sen, so tatovi vstopili v stanovanje: »Prvič sem vstal šele ob pol štirih zjutraj, čudno, sem si mislil, drugo presenečenje so bila zaprta vrata spalnice, ki jih vedno pustim priprta.« Pojasnil je, da je iz stranišča odšel naravnost v posteljo in spal do približno pol desete zjutraj. »Sklepam, da so me omamili.«
Ko se je dopoldne zbudil, se je odpravil v kopalnico, od tam pa proti dnevni sobi, kjer je na tleh zagledal kipec konjev. Ta že leta stoji na 100 kilogramov težki in meter visoki litoželezni blagajni v dnevnem prostoru, nam je povedal. Ozrl se je levo, kjer bi morala stati litoželezna blagajna – tam pa nič. Praznina! »Takrat mi je bilo jasno, da so me okradli, v šoku sem poklical sinovo ženo, z Iga sta prišla sin Bojan in snaha Irena, poklicali smo policijo.«
Več takšnih vlomov poleti Tiskovna predstavnica PU Ljubljana Maja Ciperle Adlešič je potrdila, da so prejeli prijavo o drzni tatvini, za katero je predvidena kazen od enega do osem let zapora: »Konkretna preiskava kaznivega dejanja še traja, tako da vam zaradi interesa predkazenskega postopka in morebitnih nadaljnjih postopkov policije več informacij ne moremo posredovati. Iz prakse lahko potrdimo, da policisti in kriminalisti PU Ljubljana obravnavajo tudi primere kaznivih dejanj, ki jih storilci izvedejo v času, ko so oškodovanci doma ali spijo. O primerih smo poročali predvsem v poletnem času, ko so storilci izkoristili odprta okna, vrata med zračenjem prostorov ter tako vstopili v stanovanje oz. stanovanjsko hišo.« |
Bolj spomini kot vrednost
»Poleg vseh originalnih dokumentov je bila v blagajni zlatnina, ki ni toliko dragocena, kot so nanjo vezani spomini, in to me najbolj žalosti – da moji vnuki, pravnuki, od mene ne bodo podedovali niti kosa spominskega nakita. Ostala mi je le verižica z obeskom, ki jo nosim okoli vratu.« Uroš Šušterič je še dodal, da se vlomilci denarnice in ročne ure niso dotaknili.
V blagajni so bili sicer vsi njegovi prihranki, ocenil jih je na okoli štiri tisoč evrov: »Od tega dva tisočaka v kuverti, shranjena za moj pogreb. A za denarjem ne žalujem, sin je dejal, naj bom srečen, lahko bi ležal v bolnici ali pa ne bi bil več med živimi.«
V življenju je doživel in preživel marsikatero presenečenje, še nikoli pa ga niso oropali: »Verjamem, da je bil tat v stanovanju že pred krajo. Menim tudi, da je bil v mojem domu nekdo iz tukajšnje okolice. Poznal je mojo dnevno rutino in prepričan sem tudi, da so me omamili, zato se vmes nisem zbudil. Da bi – do mene zelo korektni – policisti našli nepridiprava, za katerega menijo, da je profesionalec in da je z iglo odprl ključavnico, nimam veliko upanja. Nisem strahopetec, a občutek, ko vdrejo v tvoj najbolj intimen življenjski prostor, je strašen.«
Za svojo varnost bo Uroš Šušterič zdaj poskrbel, prav ob našem obisku so mu montirali alarmno napravo.
