NARPEL – Človeška zloba nima meja. Še najbolj se pravi karakter posameznika vidi v odnosu do nemočnih. Javnost si zato venomer zastavlja vprašanja, kaj žene mučitelje živali, da se izživljajo nad nebogljenimi. Podobno se te dni vprašujejo v naselju Narpel pri Krškem, kjer se neznani storilec (ali več teh) ni zgolj izživljal nad mačkom upokojenskega para, ampak ga je na koncu za tace obešenega in razmrcvarjenega obesil na škarpo pred njuno hišo. Ker je mučenje pri nas kaznivo dejanje, bodo policisti storilca kazensko ovadili.
Mačje žrtve
Prav na začetku naselja, na hišni številki 3, že od leta 1966 živita Jože in Frančiška Andrejčič. Uredila sta si prijeten dom, kjer jima v spodnjem nadstropju dela družbo hčerka Marinka z možem Bojanom. Že pred leti so imeli pri hiši psa samojeda, a so ga morali usmrtiti zaradi bolezni in starosti. Pozneje se niso več odločili za psa, zato pa jim dneve od takrat naprej krajšajo mački. Do zdaj sta Jože in Frančiška imela že štiri.
Upokojenca pa z njimi nista imela veliko sreče, enega jim je povozilo, drugega je pred letom dni zbrcal neznanec. Frančiška se spominja: »Prvega je zbil avto. Dva dni ga ni bilo domov, potem je le nekako prilezel. Bil je zlomljen počez. Tudi drugi je komaj prilezel do hiše, pa sva rekla z možem, da ga bova odpeljala k veterinarju. Ko sva ga pripeljala, je rekel, da ima poškodovano prepono in pljuča. Težko je dihal. Veterinar je povedal, da ga je nekdo zbrcal.«
Vendar vse to ni bilo nič v primerjavi s tem, kar se je zgodilo z njunim zadnjim hišnim ljubljenčkom. Medtem ko sta hčerka in zet odšla na morje in sta Jože in Frančiška ostala doma, je njun črno-beli muc izginil neznano kam. Ves teden sta ga iskala po kraju in ga klicala, da bi se vendarle od nekod prikazal. »Sama sva ostala doma in že drugi dan ga ni bilo na spregled. Tudi prej je hodil sam naokoli, vendar se je vedno vrnil. Tokrat pa ga ni bilo, čeprav sem ga vsak večer in vsako jutro klicala. Ves čas sem ga klicala tudi, ko sem hodila do zidanice. Klicala sem muc, muc ... Mislila sem, da bo prišel domov jest. Včasih je prišel do vrat, čakal in mijavkal. Zdaj pa ga kar ni bilo,« pojasnjuje Frančiška. Njen mož Jože pa dodaja: »Še sterilizirali smo ga, ker je vandral naokoli.«
S Policijske uprave Novo mesto so sporočili: »Krški policisti bodo napisali kazensko ovadbo zaradi mučenja živali. Lastnik mačke iz Narplja je namreč prijavil, da je našel štiri dni pogrešanega mačka – poginulega, zvezanega in obešenega na škarpi. Policisti za storilci še poizvedujejo.« |
Mučitelj živali
Mačka ni bilo na spregled niti po tednu dni, zato pa je očitno neznanec, ki je poskrbel za njegovo izginotje, slišal za poizvedovanje ter se odločil za skrajno nesramno dejanje, ki je pretreslo tako upokojenca kot vse ljubitelje živali iz kraja. »Po tednu dni nas je poklicala soseda in povedala, da visi muc tam dol na škarpi. Zmrcvarjen je bil. Nekdo se je izživljal nad njim,« ogorčeno pripoveduje Jože in kar ne more verjeti, da je bil neznanec ali več neznancev toliko predrzen in tako brez čustev, da ni zgolj zmrcvaril njihovega ljubljenčka, temveč ga je na koncu privezal za obe taci in ga obesil na škarpo nasproti njihove hiše.
Jože in Frančiška nista želela niti pogledati, v kakšnem stanju je, tako ju je bolelo srce, zato je mačka s škarpe snel in o nesramnem dejanju obvestil policijo njun zet Bojan, ki se je ravno vrnil z dopusta. Ker se je dejanje zdelo skrajno sprevrženo tudi policistom, bodo proti neznanemu storilcu spisali kazensko ovadbo in upali, da ga s pomočjo prebivalcev čim prej ujamejo.
Medtem pa v hiši Andrejčičevih ostajata bolečina ob izgubi še enega ljubljenčka in začudenje ob brezvestnem dejanju: »Mučili so ga, saj je imel tako močno zvezane tace skupaj, da se ni dalo razvezati. Pa že ves razpadel je bil in je smrdel. To verjetno niso bili objestni otroci, saj je bil maček močan in bi ga težko prijeli in zvezali. Verjetno je bil to nekdo, ki se rad izživlja.«
Kljub bolečini ob izgubi družinskega ljubljenčka upokojeni par ni obupal in se vdal malodušju. Pri njuni zidanici na Goleku je že pred časom tri mladiče skotila zapuščena muca, ki sta ji ves čas brejosti nosila mleko in kruh. Zdaj, ko sta ostala brez mačka, sta si enega mladiča prinesla domov, da jima bo krajšal zimske urice: »Mladi so rekli, da imamo tak cirkus s temi mačkami. Komaj jih vzredimo, da so lepi, pa jih že ni več. Ampak bomo vseeno še imeli mačke.«
