KAMNIK LJUBLJANA –»Obtoženec lahko po mili volji laže, vi pa ste dolžni govoriti resnico in ničesar ne smete zamolčati. Kriva izpovedba je kaznivo dejanje. Niste pa dolžni odgovarjati na posamezna vprašanja, če je verjetno, da bi se s tem spravili v hudo sramoto, škodo ali kazenski pregon,« kateri kazenski sodnik z mrko narejenim obrazom poduči pričo v kazenskem postopku. Toda verjemite, v slovenskih sodnih dvoranah se kljub tako resnemu svarilu najdejo priče, ki lažejo, da se kar kadi. Toda tudi za take raste šiba. Kazenska zakonodaja namreč veleva: za krivo izpovedbo v kazenskem postopku se storilec kaznuje z zaporom do petih let. Eden takih grešnikov naj bi bil 40-letni Kamničan Tone Kolovič, ki pa so ga zaman povabili v ljubljansko sodno palačo, saj je za njim razpisana tiralica.
Potrkal na okno: Heroin bi
Nekega dne sta ga ustavila kamniška policista in z njim opravila postopek. Iz žepa kavbojk je potegnil aluzavitek, v katerem je bil heroin, ter jima ga izročil. Nadaljevanje postopka je kajpak potekalo na policijski postaji in Kolovič naj bi izblebetal, kako je dobil drogo. Potrkal je pač na okno hiše, v kateri živi Martin Ramuta, mu povedal, po kaj je prišel, ter mu dal denar, Ramuta pa mu je izročil drogo.
Policisti so Kolovičevo izjavo vzeli kot ovadbo proti Ramuti in potrkali na njegova vrata. Primer se je preselil v svet sodne preiskave, kjer pa si je Kolovič premislil ter začel obtoževati kamniške policiste. Zatrjeval je, da si je med zaslišanjem na policiji zgodbo o Ramuti izmislil, ker so si tako pač želeli policisti. Ti imajo bojda prepričljive prijeme. Eden od njih naj bi mu namreč svetoval, naj pove, da je drogo kupil od Ramute. Nato naj bi sestavil zapisnik o sprejemu prijave in ga Koloviču ponudil v podpis, ob tem pa mu namignil, da ga bo ta podpis odrešil težav, ki ga sicer čakajo, saj ga bodo policisti pustili pri miru in bo vse v redu.
Kolovič je v preiskavi nadaljeval, da Ramute sploh ne pozna in da od njega ni nikoli kupil droge. Heroin, ki so mu ga zasegli policisti, je kupil v Kamniku, vendar pa se ne spominja, od koga. Ob podatku, da sta bila heroin, ki ga je imel pri sebi, in heroin, ki so ga po njegovi prijavi med hišno preiskavo zasegli Ramuti, enake kemijske sestave, pa je zamencal, da gre verjetno za isti heroin, a še naprej je vztrajal, da ga ni kupil od njega. Na vprašanje, zakaj ga je potem sploh namočil, pa je ponovil zgodbo o policijskih prijemih, eden od policistov naj bi torej od njega pričakoval, da kot prodajalca navede njega. To je nato tudi storil, »saj sem se bal, da bom moral v pripor. V Venezueli sem imel namreč slabe izkušnje s policisti, ko so me za par ur pridržali.«
Morda je v Kataloniji
Čeprav si je kronska priča premislila, so tožilci Ramuto vseeno posadili na zatožno klop in pravnomočno je bil obsojen, da je Koloviču 5. oktobra 2010 ob 18.45 za 25 evrov prodal 0,8 grama heroina. Tudi na sodnem procesu je zaslišani Kolovič sicer vztrajal, da je šlo pri vsej zgodbi za policijski konstrukt. Toda okrožno in za njim še višje sodišče sta sklenili, da je bilo njegovo pričanje neprepričljivo in neverodostojno. Veliko bolj so sodniki verjeli enemu od zaslišanih kamniških policistov, ki je odločno zanikal, da bi bilo Koloviču na policijski postaji obljubljeno, da zaradi posedovanja droge ne bo kaznovan, če bo le povedal, da mu je heroin prodal Ramuta. »Na PP Kamnik je podal ustno ovadbo zoper obtoženega in natančno opisal nakup droge. Zapisnik o sprejemu ustne ovadbe je prebral, se z njim strinjal in ga podpisal,« je dejal policist in dodal, da je prijavitelj ob podaji ovadbe deloval normalno, nič ni kazalo, da bi bil pod vplivom alkohola ali katerih drugih substanc.
Kdo ve, kakšna kazen je doletela Ramuto, a zagotovo nižja, kot preti Koloviču, proti kateremu so tožilci vložili obtožbo zaradi krive izpovedbe. Predobravnavni narok je proti njemu razpisala ljubljanska okrožna kazenska sodnica Barbara Črešnar Debeljak, a ob napovedani uri je njena sodna dvorana bolj samevala, saj se je vabilu na narok odzval samo okrožni državni tožilec Marko Godec. Zato so se hitro razšli.
Toneta Koloviča so pristojni očitno zaman iskali, da bi ga vtaknili v pripor in tako zagotovili njegovo prisotnost na sodišču. Tako še naprej ostaja iskana oseba na spletni strani slovenske policije in kdo ve, kje se potika. Na družabnih omrežjih je sicer izbrskati, da nekdo s takim imenom in priimkom živi v španski Gironi. Informacije, da naj bi bil v Kataloniji, in sicer v neki komuni, pa imajo po naših informacijah tudi tisti, ki ga iščejo s tiralico. Če je res tam, ga bodo tamkajšnji varnostni organi morda do maja le odkrili in ga poslali na slovensko zatožno klop.
