NJENO ŽIVLJENJE JE VISELO NA NITKI

FOTO: Krogla Jerico (30)
 zgrešila le za las

Objavljeno 11. maj 2017 10.22 | Posodobljeno 11. maj 2017 10.29 | Piše: Tanja Jakše Gazvoda

Bivši partner jo je zjutraj čakal pri njenem domu, pištola prvič zatajila, drugič ne. Jože Pirh je 30-letni Vaupičevi grozil že prej, očitno pa niti razhoda ni prenesel.

Hišo na Dobah policisti varujejo 24 ur na dan. Foto: Tanja Jakše Gazvoda

DOBE PRI KOSTANJEVICI NA KRKI – »Samo mir bi rada, nič drugega. Mir zase in za svoje otroke,« je včeraj povsem v šoku in v solzah dejala 30-letna Jerica Vaupič z Dob, naselja, lučaj od Kostanjevice na Krki. Pred slabima dvema letoma se je odselila od nekdanjega partnerja, 60-letnega Novomeščana Jožeta Pirha, po poklicu slikopleskarja. Za njo je bilo 15 let gorja, nasilja in groženj, začinjenih z alkoholom, in po težki operaciji junija 2015, ko je njeno življenje viselo na nitki, se je odločila: če je preživela to, bo zbrala tudi toliko poguma in z otroki pobegnila iz pekla.

Drugič rojena

Ura v ponedeljek je bila nekaj minut čez peto, ko se je Jerica odpravila v službo. Zaprla je vrata za sabo in že stekla po zunanjih stopnicah, ko se je pred njo nenadoma pojavil Pirh. »Čakal me je za vogalom, potem pa se je postavil pred mene s pištolo v rokah. Ustrašila sem se in začela kričati. Stekla sem nazaj proti vhodu, on pa za menoj. Kričal je, kaj da se derem, potem pa pritisnil na sprožilec. Naredilo je klik, a je pištola zatajila. V tistem je že prišel moj partner in me potegnil v stanovanje ter zaprl vrata, Jože pa mu je zakričal, naj se umakne, ker ne bo ustrelil njega. Hitro sva zbežala noter, partner je že pograbil otroke in šel z njimi v nadstropje nižje, v tistem pa sem se spomnila, da ni pametno pustiti ključa v vratih, saj bi lahko razbil steklo, odklenil vrata in prišel noter. Stekla sem še do vrat, v tistem pa je počilo. Ustrelil je skozi steklo na vratih, le za las me je zgrešil, krogla je priletela vse do kuhinje, torej več kot 10 metrov daleč. Če se ne bi obrnila, bi me zagotovo zadel,« je prizadeto razlagala Jerica, ki se zaveda, da se je v ponedeljek zgodaj zjutraj pravzaprav še enkrat rodila, čeprav ima občutek, da se njena kalvarija s tem ni končala.

S Pirhom se je spoznala, ko je bila še mladoletna. Njeni bližnji so ljubezen branili, a v razmerah, v katerih je bila, je pri njem našla varnost. A njegova ljubezen je kmalu pokazala svoj pravi obraz. Alkohol je naredil svoje, Jerica je bila pogosto žrtev nasilja in groženj, in to vpričo otrok. Grozil ji je, da jo bo ubil, da ima pištolo.
»Groženj nisem nikoli prijavila policiji, priznam, in danes mi je zato žal. So pa ga obravnavali na centru za socialno delo zaradi nasilja nad hčerko. Hodila sva na pogovore, ki niso nič pomagali, enkrat je še celo tam znorel,« se spominja sogovornica, ki se je potem s pomočjo centra za socialno delo skupaj z otroki zatekla v krizni center, od tam pa je šla na dom pokojne mame na Dobe pri Kostanjevici na Krki, kjer danes še živi njena babica. A miru pred Jožetom niti po razhodu ni imela.

Odlašala s prijavo

»Skupaj sva imela hišo na Trški gori, a je nisva mogla prodati, ker niso urejeni vsi papirji. On pa je zahteval, naj hišo prodam in dam njegov delež njemu. Nič mi ni do denarja, ne do hiše, tudi preživnini sem se odpovedala, samo da bi imela mir, da bi lahko z družino končno zaživela v miru. Izsiljeval me je za denar,« je priznala Jerica, medtem ko je v naročje vzela najmlajšega sina. Pet let ima, pa že ve, kaj se dogaja. Tudi on je, tako kot njegov 14-letni brat ter sestri, stari osem in 12 let, odraščal v strahu in z grožnjami. Ničkolikokrat so iz ust svojega očeta slišali, da bo ustrelil njihovo mamico. Zato ni čudno, da ga sploh ne kličejo oče. »Ko bodo Jožeta prijeli, bom šel spet v vrtec,« je razlagal najmlajši.

Jerica je ob tem obudila spomine na zadnje mesece: »Enajstega marca se je pripeljal sem in rekel, da moram hišo na Trški gori prodati in mu dati denar, sicer me bo ubil, ker da on denar potrebuje. Naj jo proda in vzame vse, samo pri miru naj nas pusti. Potem je tudi okrog razlagal, da me bo ustrelil, in aprila sem se na prigovarjanje drugih le odločila, da podam prijavo na Policijsko upravo Novo mesto, ki je potem primer odstopila Policijski postaji Krško. Policisti so resno vzeli mojo prijavo o grožnjah in ko so ga zaslišali, so mu rekli, da grožnje niso hec. Še 4. maja me je klical, naj pridem podpisat neke papirje za aro, potem pa se ni več javil. V ponedeljek zjutraj je prišel z jasnim namenom: da me ubije. In imam občutek, da ne bo odnehal, dokler svojih namer ne bo uresničil.« Jerica ob tem pomisli, da ji je večkrat govoril, da ima pištolo, a tega ni jemala resno.

»Čutila sem, da me bo prišel ustrelit. Vseeno mu je, če bi otroci ostali brez mame, čeprav so to tudi njegovi otroci,« hlipaje doda Jerica, ki je lahko včeraj le nemočno opazovala dogajanje skozi okno. Pred hišo so namreč vseskozi policisti, doma so zaradi varnosti ostali tudi otroci, ki sicer hodijo v vrtec in šolo. 
»Res vsa zahvala policistom in kriminalistom. Ob klicu so bili zelo hitro tu, so zelo korektni in profesionalni. Upam le, da bodo Jožeta čim prej prijeli,« upa 30-letnica.

Policisti so javnost v ponedeljek pozvali, naj pomaga pri iskanju osumljenca: Jože Pirh iz Novega mesta se je takoj po streljanju odpeljal z osebnim avtomobilom renault scenic, starejše izdelave, sive barve, registrskih oznak NM-E4-284. 

Deli s prijatelji