FOTO: Jožeta (43), očeta treh otrok, v gozdu našli mrtvega

LOŠKI POTOK – »Obšla nas je slabost, ko so danes navsezgodaj oznanili, da je odšel Jože. Med mogočnimi debli, kjer si je služil kruh, je ugasnilo življenje vselej prijaznega, družabnega in dobronamernega človeka,« so pred trgovino na Hribu, lučaj od občinske stavbe v Loškem Potoku, mimoidoči prisluhnili tragični novici iz gozda. To so težki trenutki, ki najbližjim trgajo srce iz prsi, kaj šele, da bi zmogli o tem kaj več povedati.

Sočustvujemo z njimi, razumemo jih. A sosed Jože Debeljak, mlad družinski človek s tremi otroki, sovaščan in občan, kakršen je bil, si zasluži omembo z veliko začetnico, prisluhnemo pričevanju v bližnji gostilni v središču občine. Jožeta so vsi poznali ne le po razkropljenih loškopotoških naseljih in vaseh, njegove spretne roke in veselje do dela so pustili sledi, ko je delal v gozdarskem podjetju Grča iz Kočevja ter v Snežniku – Gozdnem gospodarstvu Postojna. Zadnja leta, doda sosed iz Šegove vasi in pokaže na lani sezidano hišo in urejeno okolico družinskega doma, pa je imel gozdno obrt. Ker je bil delaven in zanesljiv, mu strank za sekanje in spravilo lesa ni bilo treba iskati. Večkrat je hodil ne tako daleč v gozd na Binkel (pogovorno ime za območje Starega in Novega Kota), tudi v smeri Parga, na hrvaško stran.

Avto na strehi

V Travniku, sosednji vasi, prav tako ugibajo, kaj se je zgodilo v črnem popoldnevu 13. aprila, sogovorniki pa omenjajo pričevanje domačih gasilcev iz PGD Hrib – ko je bil sprožen klic s številke 112, so tja oddrveli tudi tehnično in strokovno izurjeni gasilci PGD Ribnica –, in sicer da naj bi bil na gozdni cesti nad naseljem Draga Jožetov starejši terenski avtomobil obrnjen na streho. 
Ugibajo, da je hotel zapeljati navzgor po vlaki, nakar je avtomobil obrnilo na streho, to pa je bilo usodno za Jožeta. Da bi kaj drugega povzročilo sosedovo smrt globoko v gozdu, približno štiri kilometre od ovinka regionalne ceste Loški Potok–Trava pri peskokopu v Lazcu, se jim niti ne sanja. »Seveda je dobro poznal to območje, vsako vlako, kaj šele gozdne poti. A kaže, da je človeku, ko podoji materino mleko, določeno, kdaj mora oditi s tega sveta,« prisluhnemo pomenkovanju za točilnim pultom travniške gostilne.

Jože se pozno v sredo ni vrnil domov, slišimo razlago. Večkrat so ga klicali, a telefon je ostal gluh. Včeraj zjutraj so domači sprožili iskalno akcijo. »Z njim je hodil v gozd pomagat najstarejši sin, tudi mlajši je bil večkrat zraven. Bili so usklajena družina, on pa je znal delati vse, vsakomur je pomagal. Tudi harmoniko je rad igral. Zdaj pa tragedija. Grozno, ne moremo verjeti,« žalujejo Jožetovi sovaščani.