VEDNO PRVI JE ODŠEL

FOTO: Jasmina nesreči izgubila očeta, zdaj še fanta (28)

Objavljeno 10. avgust 2016 12.48 | Posodobljeno 10. avgust 2016 12.52 | Piše: Mojca Marot

V Dobju pri Planini žalujejo za Davidom Jokićem, podpoveljnikom gasilskega društva. Ko se je z motorjem spuščal po planinskem klancu, je prednost pred njim izsilil voznik avta.

Z dekletom Jasmino Volasko. Foto: Facebook.

DOBJE PRI PLANINI – Na cestah celjske regije je v ponedeljek zvečer spet ugasnilo življenje. Letos je v prometnih nesrečah na območju Policijske uprave (PU) Celje umrlo že 12 ljudi, prav toliko kot v enakem obdobju lani. Prvič letos je bil žrtev nesreče motorist, 28-letni David Jokić, doma iz Dobja pri Planini, ki si je motor kupil šele pred kakšnima dvema mesecema. Kot je povedala Milena Trbulin s PU Celje, se je zgodilo malo po 18. uri, pri naselju Gračnica, ko je 51-letni voznik osebnega vozila, po naših podatkih domačin Srečko Jazbinšek, vozil od Lesičnega proti Planini pri Sevnici in je v križišču regionalne ceste zavijal levo proti Planini. Pri vključevanju na prednostno cesto pa je izsilil prednost pred 28-letnim motoristom Davidom Jokićem, ki je pripeljal po tako imenovanem planinskem klancu navzdol, iz smeri Dobja pri Planini. 
Jokić je poskušal trčenje preprečiti in je močno zaviral, a je vseeno trčil v desni bok osebnega vozila ter padel po cestišču. Žal so bile njegove poškodbe tako hude, da je umrl na kraju nesreče, medtem ko se voznik osebnega vozila ni poškodoval. 
Povsem mogoče je, tako ugibajo mnogi, med njimi župan občine Dobje Franc Leskovšek, da je nesreči botrovalo sonce, ki je voznika osebnega vozila morda zaslepilo v trenutku, ko je po klancu pripeljal motorist Jokić, in ga je zato preprosto spregledal.

Vedno prvi

Prebivalci občine Dobje in sosednje Planine pri Sevnici so se ovili v žalost, saj so Davida Jokića poznali tako rekoč vsi. Kaj ga ne bi, ko pa je bil gasilec od glave do peta, kot se temu reče. In predvsem gasilec s srcem in dušo. »Še prejšnji teden je bil na intervenciji na Planini, kjer je gorelo. Nasploh je bil prvi na skoraj vseh intervencijah. Zelo angažiran, srčen, tudi gasilec sodnik je bil,« ga ni mogel prehvaliti župan Leskovšek. Le družine si pri 28 letih še ni ustvaril, zato pa je imel zelo resno dekle – Jasmino Volasko, ta je pred tremi leti v prometni nesreči na Madžarskem izgubila očeta, ki je bil voznik tovornjaka. Tovorno vozilo je dlje vozil tudi David, po izobrazbi ekonomist. Pred dobrim letom je dobil izobrazbi primerno službo in se zaposlil kot zastopnik nekega češkega podjetja, ki se ukvarja s prodajo robotov. 
Še prejšnji torek je bil zraven, ko so gasili požar na gospodarskem poslopju, pa nam je povedal Franc Leskovšek mlajši, županov sin, ki je obenem poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Dobje, pri katerem je bil David Jokić podpoveljnik. »Ja, David je bil na skoraj vseh intervencijah vedno prvi, saj je bil doma blizu gasilskega doma. Ni imel le funkcije podpoveljnika, ampak še številne druge. Bil je v upravnem odboru društva, predstavnik mladine v Gasilski zvezi Šentjur ter mentor številnim mladim. Prav tako se je nenehno izobraževal in je imel opravljene številne tečaje in izpite. Imel je tečaj za vodjo enot kot gasilski častnik, izpit za sodnika, za delo z motorno žago, uporabo dihalnega aparata, skratka, bil je res srčen in požrtvovalen gasilec, zato to ni le tragedija za vse njegove najbližje, ampak tudi vse nas, gasilce,« je poudaril Franc Leskovšek mlajši.

Pobudnik za pomoč poplavljenim

Gasilec Konrad Žekar se spominja, da so se po vsaki intervenciji zbrali v gasilskem domu, in medtem ko so čistili opremo, razpravljali o tem, kako so opravili delo, kaj je bilo dobro in kaj bi lahko morda še izboljšali. »Seveda smo se veliko tudi presmejali. In na gasilskem pikniku, ki ga imamo vsako leto, vedno igrali odbojko na mivki, nogomet... Saj kar ne morem verjeti, da ga ne bo več zraven. Pogrešali ga bomo, zelo,« je prizadeto pripovedoval Žekar. In se spomnil, kako rad se je David sprehajal s svojim čistokrvnim nemškim ovčarjem Kingom, ki pa je lani poginil in je za njim dolgo žaloval. »Definitivno je bil vedno prvi v gasilskem domu, ko je prišel poziv iz centra in je bilo treba na kakšno intervencijo.« Za vse to je seveda potreboval dobro kondicijo, ki si jo je nabiral na kolesu. In se vsako leto za prvi maj s kolesom udeležil vzpona na Lisco. »Vedno in povsod je bil pripravljen pomagati,« je nadaljeval Žekar. »In pred dvema letoma, ko so Bosno in Hercegovino prizadele strašne poplave, se je zelo izkazal. Na njegovo pobudo smo tudi gasilci iz Dobja zbrali za poln kombi humanitarne pomoči, od hrane do različnih higienskih pripomočkov ter oblačil, in vse to odpeljali v Bosno. Prizadetim prebivalcem smo vso pomoč razdelili sami, saj smo šli od hiše do hiše,« je dobrodelno akcijo, v kateri se je David zelo izkazal, opisal Žekar. 
A žal se ničesar več ne da spremeniti in ga obuditi nazaj v življenje. Še enkrat se je pokazalo, da usoda včasih ubira čudna pota. David za nesrečo ni bil kriv. Le ob napačnem času se je znašel na napačnem kraju.
 

Deli s prijatelji