VSE BOLJ NEJASNO

FOTO: Jamnikovega umora ne more pojasniti niti Nemec

Objavljeno 07. marec 2017 00.00 | Posodobljeno 07. marec 2017 00.00 | Piše: Aleksander Brudar

Izvedenec iz Nemčije na včerajšnjem sojenju Milku Noviču ni povedal kaj prida novega.

Milko Novič zanika umor Janka Jamnika. Foto Marko Feist

LJUBLJANA – Tako natančnega položaja strelca v primeru umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika 16. decembra 2014 okoli 19.40 na parkirišču gostinskega lokala na ljubljanskem Viču, kot sta ga določila slovenski sodni izvedenec za balistiko Franc Sablič in njegov hrvaški kolega Vojin Maštruko, ki ga je v sojenju obtoženemu umora Milku Noviču angažirala njegova obramba, nemški izvedenec za krvne sledove Oliver Peschel ni mogel ugotoviti. »Mnenje, da je strelec moral biti v klečečem položaju (tako je menil Sablič, op. a.), ne more biti z gotovostjo ugotovljeno. Tudi to je ena od več možnosti. Možnost, da žrtev ni držala glave naravnost, ampak pod naklonom, ker je bil strelec v vzravnanem ali sklonjenem položaju, je vsaj enako verjetna,« je povedal nemški strokovnjak in menil še, da se iz sledov krvi na tleh in dveh avtomobilih ne nakazuje, da je žrtev v trenutku streljanja stala pred ali med njima. Spomnimo, da bi po ugotovitvah Maštruka lahko strelec ob prvem strelu streljal z nižjega položaja od tistega, v katerem je bil oškodovanec, pri drugem strelu pa naj bi bil oškodovanec v nizkem položaju, lahko bi počepnil ali sedel.

Dvakrat 
ustreljen v glavo

Peschel je ocenil, da sprememba položaja strelca pri vsem skupaj sploh ni nujna, saj se »glede na gibljivost glave in trupa zdi brez nadaljnjega možno, da se je os spremenila zgolj zaradi spremembe smeri glave in trupa«. Prvi strel, ki ga je v glavo prejel Jamnik, je bil tako v položaju osi z leve spredaj proti desni zadaj, drugi pa v položaju osi z leve zadaj spodaj proti desni spredaj zgoraj. Po mnenju nemškega strokovnjaka je tako bolj verjetno, da je bil Jamnik ustreljen na mestu, kjer je bil najden, saj naj bi dva strela v glavo hitro povzročila nezmožnost gibanja. A natančno ni znal povedati, s kolikšne razdalje je strelec dejansko streljal na žrtev. Prepričan je, da je morala biti večja kot le nekaj centimetrov, a koliko, se po njegovem mnenju samo s stališča morfoloških znakov strelnih poškodb ne da ugotoviti. Slovenski izvedenec medicinske stroke je to razdaljo ocenil od najmanj 50 do najmanj 70 centimetrov.

Kri na strelca ne bi mogla priti

Glede na vse skupaj je tako Peschel sklenil, da se na Novičevo jakno tudi ne bi mogla prenesti Jamnikova kri – te na njej res ni našel (da ni možno, da bi se žrtvina kri znašla na strelcu, če nista bila v fizičnem stiku, je menil tudi Sablič). »Glede na to, da ni bil podan strel iz relativne ali absolutne bližine, krvnih sledov na oblačilih storilca ni mogoče pričakovati,« je pojasnil. Predtem ga je sodnica Špela Koleta spomnila, da je ta sklep precej drugačen od Maštrukovega, ki je menil, da je bil strelec v dosegu kapljic krvi in da bi tako morali biti med drugim rokavi jakne poškropljeni s krvjo oškodovanca. Peschel je glede tega opozoril, da hrvaški strokovnjak v svojem mnenju ne obravnava možnosti, da bi bila najdena kri v okolici umorjenega Jamnika lahko posledica tako imenovanega sekundarnega nanosa. »V okolici je zelo veliko materiala in embalaž zaradi medicinske oskrbe,« je pojasnil in dodal, da so takrat reševalci, ki so imeli kontakt z glavo umorjenega, imeli tudi stik z njegovo krvjo in so jo z nadaljnjimi gibi prenašali naprej.

Sojenje se bo nadaljevalo 5. aprila.

Deli s prijatelji