DOMŽALE, LJUBLJANA – Verjetno bo že držalo, da ga mladi nesejo veliko, vendar je količina alkoholnih pijač, ki naj bi jo od dopoldneva do naslednjega jutra zlil vase 23-letni Domžalčan Jaka Flis, naravnost šokantna. In še tako hitro je našteval, kaj vse je popil, da nismo ravno prepričani, ali nam je uspelo zabeležiti vsak kozarček, ki ga je spraznil do dna.
Možgani odpovedali
Bilo je 18. marca 2016, vstal je ob desetih, se odpravil v lokal in dan začel »s kavico. Potem sem popil pet špricerjev in odšel domov na kosilo.« Nadaljevalo pa naj bi se tako, da je v naslednjih urah zvrnil toliko, kolikor »sicer ne bi v vsem letu«. Vrnil se je torej v lokal: »Spil sem cirka dva litra špricerjev in dva ali tri kratke jamesone.« Preselil se je v drug lokal: »Tam sem pa začel zares. Pili smo metrske žganjice, deset jih je v vrsti; ta kratke borovničke, travarice in viljamovke. Spraznil sem dvajset ali trideset kozarčkov.«
Napočil je večer in znašel se je v ljubljanskem baru Rašica. »Že tja sem prišel totalno, mrtvo pijan, a sem pil še kar naprej: jeger kole, džus vodke, šank je bil totalno poln pijače. Mislim, da sem v Rašici spil liter ali liter in pol žganja,« de Flis, ki se bojda spomni le še, »da sem bil na terasi lokala in da sem tam zeksal deci in pol dunje (dunjevače, op. p.). Potem pa konec. Totalen blackout. Možgani so odpovedali. Naslednje, kar se spominjam je, da sem se ob štirih ali petih popoldne zbudil doma, niti gledati nisem mogel, bil sem čisto podrt.«
Pomenljivo; tako kot Flis se je o enormnih količinah zaužitega alkohola in nenadni izgubi spomina ob istem času v svojem zagovoru razgovoril tudi tisti, ki mu dela družbo na zatožni klopi ljubljanskega okrožnega sodišča, namreč leto dni mlajši Gašper Pavlič iz okolice Kamnika. Osemnajstega marca lani naj bi torej že čez dan spravil vase kakih deset piv, liter in pol vina ter liter in pol dunjevače. In tudi on je bil zvečer v Rašici, kjer naj bi nadaljeval popivanje. Prav tam naj bi torej tudi njemu počil film, naslednjič pa se je zavedal šele popoldanskega piknika na Zaplani.
In kdaj naj bi torej pri Flisu in Pavliču nastopila izguba spomina? Še preden sta si okrog pol šestih zjutraj naročila taksi prevoz iz Ljubljane v Domžale. Trdita torej, da se sploh ne spominjata, da naj bi ju pred lokalom pobral Milutin Bojić. Se pa njiju še kako dobro spominja taksist, njemu sta se sicer zdela pijana, eden od njiju naj bi se celo »ljuljal« proti avtomobilu, vendar ne zna oceniti, kako zelo pod vplivom alkohola sta bila.
Piknil ga je v glavo
En potnik (»imel je moderno bradico«) je prisedel k njemu, drugi (»bil je pobrit po glavi«) se je zleknil na zadnje sedeže. S tistim zadaj naj vso pot ne bi izmenjal niti besede, »s tistim spredaj pa sva se kar nekaj brez zveze pogovarjala, čeprav ga marsikaj nisem razumel. Vprašal me je denimo 'Si ti Srbin?«, ko sem mu pritrdil, je zamomljal nekaj nerazumljivega,« se spominja taksist. Po prihodu na cilj je račun znašal 9,30 evra. »Tisti, ki je sedel ob meni, mi je dal neki drobiž, nato se je ozrl nazaj k drugemu ter mu dejal, naj mu da šest evrov. V tistem pa sem začutil, da me je nekaj piknilo v glavo. Sprva sem pomislil, da gre za kak hec. Tisti, ki je sedel spredaj, je dobesedno zletel iz avta, slišal sem ga reči 'ne zdaj' ali pa 'ne tega'. A me je ta, ki je sedel zadaj, začel štihati, zabadati. Od adrenalina nisem niti čutil bolečin, in čeprav sem bil pripet, sem poskušal zlesti na zadnje sedeže, da bi ga ustavil,« pravi Bojić, kar naj bi mu, visokemu 183 centimetrov in težkemu 117 kilogramov, tudi uspelo. »Do takrat me je že trikrat ali štirikrat zabodel v vrat, dvakrat v hrbet, šestkrat v glavo in obraz. Uho mi je viselo stran, porezane sem imel tudi roke. Verjetno sem se branil.«
Nekako je odprl zadnja vrata in z napadalcem sta se znašla na pločniku. »Med prerivanjem sem mu izpulil nož in ga vrgel stran,« pravi Bojić. Tožilec Marko Godec je v obtožbi prepričan, da je taksist nato ležečega napadalca spravil na trebuh in sedel nanj, da bi ga zadržal do prihoda policistov, a se je vrnil tisti, ki je sedel na sprednjem sedežu, ga zrinil z njega in skupaj z napadalcem sta izpuhtela v neznano.
Na včerajšnjem nadaljevanju sojenja je kazenska sodnica Polona Herman naročila Bojiću, naj se obrne proti zatožni klopi in ji pove, ali ju prepozna. »Sem ju že pred sodno dvorano. Ta, je pokazal na Flisa, »je sedel spredaj, ta, je prst usmeril proti Pavliču, »pa zadaj«. V obtožnici je zapisano ravno tako: Pavliča preganjajo zaradi poskusa uboja, Flisa pa zaradi pomoči storilcu po storitvi kaznivega dejanja, da je torej s taksista porinil s Pavliča, temu pa pomagal vstati ter mu tako omogočil zapustiti kraj kaznivega dejanja.
Bojić sicer še vedno čuti posledice travmatičnega dogodka tistega lanskega marčnega jutra, ko je šele tri tedne opravljal delo taksista. »V desni roki nimam moči, prstov ne morem skrčiti, v temenu me mravljinči.« Zdravnik, ki ga je operiral v kliničnem centru, mu je menda rekel, »da imam veliko srečo, da sem sploh ostal živ«. In tudi zato napoveduje, da bo do konca kazenskega postopka v spis zagotovo vložil svoj odškodninski zahtevek do Pavliča in Flisa.
