CELJE – Pred več kot desetletjem je v času, ko je na celjskem okrožnem sodišču potekal odmeven sodni proces zaradi zahrbtnega umora, ena od bosanskih televizijskih postaj predvajala pretresljiv prispevek o nerešenem primeru umora v kraju Ljubuški. Tam je 22. marca 2005 38-letni Milenko Penava zapuščal dom, v katerem so še spali njegova žena in trije otroci, stari tri do devet let, ter se napotil na delo v svoje lesno podjetje. Toda že na hišnem pragu je obležal smrtno ranjen. Policisti so v bližini našli morilsko orožje, lovski karabin, morilec pa je izginil v neznano. Oče Franjo je v oddaji le nemočno zmajeval ob vprašanju, ali koga sumi, saj naj sin ne bi bil v sporu z nikomer. »Nihče razen članov družine niti ni vedel, da se bo ravno ob pol šestih zjutraj odpravil na žago.«
Čakanje na obravnavo
Leto dni pozneje so bili na celjski policijski upravi nemalo presenečeni, ko so jih bosanski varnostni organi zaprosili za pomoč pri preiskavi tega kaznivega dejanja. Kot storilca so osumili 22-letnega Jako Ulčnika, ki so mu v tem času v domovini ravno sodili zaradi umora, ki ga je zagrešil v Bistrici ob Sotli le nekaj mesecev pozneje, ustrelil je namreč svojega 25-letnega brata Jožeta.
Ker za ta zločin že tako prestaja 30-letno zaporno kazen, umor Penave kajpak ni več tako imenovana prednostna zadeva, pa čeprav je od dejanja minilo že 12 let, od predobravnavnega naroka pa dobri dve. V začetku februarja 2015 so namreč Ulčnika pazniki iz zapora privedli pred celjsko okrožno kazensko sodnico Mojco Turinek. Bil je redkobeseden, o očitanem kaznivem dejanju se ni hotel izreči »in tudi krivde ne priznam«. Veliko bolj zgovoren je bil njegov zagovornik Aleš Novak, ki je nadrobil toliko predlogov za izločitev dokazov, da bi ob uspešnem izločanju ostale le ovojnice spisa. Na kratko, v Bosni naj bi bili vsi dokazi proti njegovemu klientu pridobljeni nezakonito, zato bi morali biti izločeni iz spisa.
Čeprav se je že kmalu razvedelo, da z izločanjem ni bil uspešen, se zadeva Ulčnik od naroka ni premaknila oziroma se sodni proces še vedno ni začel. »Nimam nobenih informacij, prav tako ne vabila s sodišča na glavno obravnavo,« nas je na kratko odpravil odvetnik Novak. Da je obtožba zaradi umora Penave pravnomočna in je zadeva v čakanju na razpis glavne obravnave, pa pojasnjuje direktorica celjskega okrožnega sodišča Ksenija Ručigaj. »V kazenski zadevi zoper Jako Ulčnika je bil 17. septembra 2015 izdan sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog obtoženčevega zagovornika po izločitvi listin, po uradni dolžnosti pa izločen del kazenske ovadbe, ki je predstavljal vsebino že v preiskavi izločenega uradnega zaznamka o zbranih obvestilih od privilegirane priče očeta obdolženca, ki se je pozneje odpovedal pričanju, torej je šlo za povzemanje vsebine nedovoljenega dokaza v kazensko ovadbo.«
Napovedan pred devetimi leti
Ulčnik bo torej zaradi očitkov, da je tudi v Bosni in Hercegovini zagrešil umor, moral odgovarjati, čeprav bo proces zgolj formalnost, ker ga višja kazen od že prisojene ne more doleteti. Obtožen je, da je 18. marca 2005 v Križnem Vrhu vlomil v avtomobil in iz njega ukradel lovsko puško crvena zastava z daljnogledom, s čimer je lastnika oškodoval za 625 evrov. S to puško naj bi štiri dni pozneje v Ljubuškem ustrelil Penavo v glavo, odvrgel puško ter se vrnil v Slovenijo. Storilec in žrtev sta se poznala oziroma naj bi Penava poslovno sodeloval z Ulčnikovim očetom, ker sta bila oba trgovca z lesom in sta se ukvarjala z nabavo in prodajo lesa.
Niti najmanjše milosti pa torej do Ulčnika ni imel veliki kazenski senat celjskega okrožnega sodišča, ko mu je sodil zaradi bratomora v Bistrici ob Sotli. Izkazalo se je, da je 29. junija 2005 sredi noči vstopil v hišo, v kateri sta živela brat Jože ter njegova partnerica Nina. Ko je ta slišala ropot, je prižgala luč in prebudila Jožeta, ta pa naj bi ji odvrnil, da je le panična. A je tudi sam zaslišal ropot, vstal in pogledal iz spalnice, ker pa ni opazil ničesar nenavadnega, je nameraval znova leči. V tistem je v dnevni sobi zagledal silhueto, kriknil je »Jaka«, potem so ga že zadele tri smrtonosne krogle iz pištole. Storilec je streljal tudi v Nino in jo ranil, nato jo še pretepal in brcal, a ji je nekako uspelo pobegniti.
Jaka krivde ni priznal, zatrjeval je, da je v času, ko se je zgodilo, spal doma, ko so sredi noči v njegovo sobo vdrli trije policisti in ga odvlekli v marico. Poočitali so mu, da je ubil brata. »Z njim, njegovim dekletom in starši se nismo prepirali, pomagal sem mu delati na žagi. Med dogodkom nisem jemal zdravil, sem pa občasno užival manjše količine heroina. Streljal nisem jaz. Takrat sem bil doma,« je vztrajal obtoženec.
Toda izdale so ga njegove DNK-sledi na kraju zločina. »Nesporno ste oba hoteli ubiti. Prišli ste ponoči, zamaskirali se niste, tudi ko sta vas slišala, niste pobegnili. Po naših zakonih ste zagrešili najhujša zločina, brez sence dvoma smo ugotovili, da ste morili ravno vi,« mu je 25. aprila 2007 ob izreku 30-letne zaporne kazni zaradi umora in poskusa umora sporočil sodnik Marko Brišnik. In že tedaj, bilo je to torej pred davnimi devetimi leti, so kronisti iz celjske sodne palače poročali, da »se bo kmalu začelo še eno sojenje Jaki Ulčniku, zaradi umora v Bosni«.
