FOTO: Izvlekel ga je 
iz gorečega avta

LESCE, RADOVLJICA – Leto 2015 se je za Valentina Mežana začelo milo rečeno grozljivo. Ko se je po obisku pri prijateljih nameraval vrniti v dom starostnikov dr. Janka Benedika v Radovljici, kjer prebiva že skoraj desetletje in pol, in je vžgal avto, se je začelo kaditi. Dim je kmalu prerasel v ogenj, ta pa je brez milosti napadel notranjost vozila: 79-letnika so začeli pekoči plameni oblizovati po nogi, nato še po roki in levem licu. Hotel je iz vozila, a je začel sprva zaradi šoka, nato pa zaradi dima izgubljati zavest. Takrat je iz sosednje hiše skočil Darko Svetina, nekdanji reprezentant v padalstvu ter prejemnik Bloudkove nagrade s sotekmovalci ekipe ALC Lesce v letu 1984.

Na obisku

Po Valentinu so se stegovali plameni, ki so bili iz sekunde v sekundo bolj predrzni. »Slučajno sem bil v Koritnem pri Bledu na obisku pri prijateljih, kamor je prišel naš skupni znanec iz ZDA. Bila je že tema, ko je Majda Hajnrihar opazila, da se nekaj dogaja na sosednjem dvorišču,« se spomni Svetina. Družba sprva ni bila pozorna na leske svetlobe pri sosedih: »Mislili smo, da bo morda kakšen ognjemet. Čeprav že čez novoletne praznike, pa vendar bi znal še kdo imeti doma kakšen kos pirotehnike, da bi ga usmeril v nebo. Pa je eden v naši družbi dejal, da zunaj menda gori avto. Menili smo, da bodo sosedovi ukrenili vse potrebno, a je bil ogenj bolj in bolj močan.« Svetina in prijatelji so se premaknili k oknu in opazovali zublje, ki so se tedaj razširili že skoraj na ves avtomobil. »Najprej sem oči obrnil stran od močne svetlobe plamenov, nato pa še enkrat usmeril pogled skozi okno do gorečega vozila. V tistem sem v grozi spoznal, da je sredi plamenov silhueta človeka!«

Brez oklevanja je stekel iz varnega zavetja hiše proti sosedovemu dvorišču. »Tekel sem ven, kar se je le dalo. Ko sem prišel do avta, je ogenj butnil vame. Videl sem, da je človek v notranjosti omamljen od dima. Zaradi gorenja se nisem nagnil v vozilo, le človeka sem trdno zgrabil za levo roko in ga potegnil ven, padla sva po tleh. Dobro, da se Mežanov pred vžigom motorja ni privezal z varnostnim pasom, saj sicer ne vem, kako bi se končalo.« Svetina, ki je imel ob avtomobilski bakli na tleh negibnega starostnika, je v sebi vedel, da morata oba čim prej stran od sikajočega ognja. »Vlekel sem ga stran od avta, najprej okoli pet metrov, ter nabral moči. Mežan je bil popolnoma nepokreten. Zajel sem sapo in ga vlekel še naslednjih pet metrov, ko je zaradi vročine razneslo eno od pnevmatik. Pogledal sem proti avtu in videl, da je že popolnoma v ognju. Gorela sta zadnji in prednji sovoznikov sedež.«

Je fejst fant!

Valentin Mežan je v enem izmed družabnih prostorov doma starostnikov v Radovljici prek radijskih valov poslušal domače napeve. Hitro se je vrnil iz bolnišnice. »Doma sem z Bleda, odrastel in živel sem na domačiji Pr' Biscu, zaradi bolezni pa sem moral hočeš nočeš v dom. Odločil sem se, da grem k prijateljem na kmetijo Pr' Jurčku. Po prijetnem popoldnevu smo se poslovili in sedel sem v avto. Zagnal sem motor, in v tistem je buhnil plamen.« Mežanov zmaje z glavo: »So mi povedali pozneje, da je kmalu zgorelo čisto vse, cel avto je šel. Verjetno se je staknila kakšna cevka za gorivo, pa se je bencin razlil, in ko sem sprožil iskro z zagonom motorja, se je vnelo. Ko sem ležal na tleh, ko sem bil že zunaj, se ne spominjam nič več. Za prej pa vem, da je ogenj buhnil, a v šoku nisem skočil iz avta. Nisem mogel, ni šlo. Potem me je začelo dušiti.« Mežanov ata pomolči in se nasmehne: »Hja, brez pomoči bi bil zdaj mrtev. Nadvse sem hvaležen Darku, ki je pritekel in me rešil. Me je obiskal tisti dan, ko sem bil odpuščen iz bolnice. Je fejst fant!«

Nekaj dni po dramatični izkušnji Valentin še vedno čuti bolečine po roki, na levi nogi in po levem licu je ožgan, bolijo ga tudi rebra po levi strani: »Ampak te bolečine bodo minile, me ne skrbi preveč. Saj še dobro izgledam oziroma sem jo dobro odnesel, kakor je bilo vse v ognju. Avto bo šel na odpad, saj kakšne druge možnosti zanj ni. Dobro, da je bila zame boljša varianta, da me je dobri človek potegnil iz ognja.«

Kot v športu

»Tako je kot v športu – v delčku sekunde se je treba odločiti za akcijo. Če bi čakal nekaj sekund, bi človek v avtu umrl v grozljivih mukah. Upam reči, da bi bil Mežanov mrtev deset sekund pozneje. Zadušil bi se in se potem scvrl v avtu, če ga ne bi potegnil na plan,« pove lastnik priznanega družinskega podjetja Dali šport, ki se od 1991. ukvarja z izdelavo zahtevnih tekstilnih športnih izdelkov. Na olimpijskih igrah v Sočiju je v skakalnem kombinezonu, ki je bil precizno izdelan v podjetju Darka Svetine, skakal tudi Peter Prevc. »Jaz nisem bil opečen, ker sem reagiral maksimalno hitro. Ko so prišle ustrezne službe in so Mežana prevzeli v oskrbo, sem šel stran.« Vendar je Svetina izvedel, da se je Valentin hitro vrnil na svoj stalni naslov v dom starostnikov v Radovljico. »Šel sem do ata Mežana, in najprej me je debelo gledal. Potem me je vprašal: 'Ali si me ti potegnil ven?' Sem mu odvrnil, da bo doživel sto let, saj mu jih manjka samo še enaindvajset,« pove Darko: »Če je preživel tole baklo, mu nič ne more do živega.« Svetina se, čeprav mu je padalstvo v krvi in ima za seboj več kot 5300 skokov, na tak način še ni srečal s krizno situacijo. Priznajmo, obvladal jo je vrhunsko, najboljše, rešil je življenje! »Tole je bilo res hudo. V svoji padalski karieri sem devetkrat povlekel rezervo, ker se mi glavno padalo ni odprlo, ampak kadar vlečeš rezervo, občutki potem pridejo za tabo. Tukaj pa sem podoživljal vse v enem in istem trenutku.«