FOTO: Iz hlač potegnil pas in ga rešil iz jezera

LJUBLJANA – Letošnja zimska idila z rekordnim številom dni s temperaturami pod nič stopinj Celzija je marsikoga spravila na zaledenele bajerje in jezera. Tudi na Bledu. Različna opozorila, da je hoja po ledu smrtno nevarna, očitno ne zaležejo, saj je bilo mogoče tam videti številne posameznike, mamice z otroškimi vozički, ki se jim je zdel sprehod po gladini jezera, tudi do otoka s cerkvico, zelo zanimiv. Čeprav se je lahko izpod njihovih nog slišalo pokanje ledu, kar bi lahko bil že eden izmed prvih znakov, da se je pametno čim prej odpraviti nazaj proti bregu. Ne zaležejo niti opozorila odgovornih, da ni nujno, da bo debelina ledu po vsej zaledeneli površini enaka. Obstajajo predeli, kjer so vodni tokovi toplejši in je led tanjši. To zna biti za naključnega sprehajalca precej nevarno, kar je občutil tudi Slovenec, star med 30 in 40 leti, ki se je v nedeljo z Blejskega otoka počasi peš odpravljal proti nabrežju. Na srečo je bil tam ravno Marcin Obałek iz Poljske, ki je pred tem skupaj s slovenskimi prijatelji občudoval naravne lepote, med drugim Bohinjsko jezero. Okusil je znamenito blejsko kremšnito, ki je še danes ne more prehvaliti.

S traktorjem okoli sveta

Obałek, ki Slovenijo, predvsem pa Belo krajino zaradi festivala obiskuje že vrsto let, je v naše kraje prišel v sklopu projekta Traktorijada oziroma S traktorjem okoli sveta. Skupaj z Ulo Kisiel-Panko in Piotrom Sliwinskim se je v začetku tega leta z več kot 50 let starim traktorjem brez strehe, ki za seboj vleče majhno prikolico, odpravil iz Poljske prek Slovaške, Madžarske do Slovenije. Pot jih bo nato prek bohinjskih gora vodila do Benetk, nato pa vzdolž Italije in s pomočjo trajekta do Izraela, od koder bodo s 25 kilometri na uro prevozili Egipt, Sudan in prvo etapo zaključili v Etiopiji. Marcin, s katerim smo govorili na sejmu Natour Alpe-Adria v Ljubljani, kamor je tudi prišel s traktorjem, pravi, da so se za to prevozno sredstvo odločili, ker nobeno drugo ne omogoča takšne fleksibilnosti pri potovanju, saj lahko premaga skoraj vse ovire. Potujejo lahko po slabših cestah, mimo polj in skozi gozdove. Hkrati promovirajo svojo deželo in poljske izdelke. Traktor so poimenovali husar po poljskih huzarjih oziroma starodavnih pripadnikih težke konjenice, ki so veljali za neustrašne in nepremagljive. »Vsi so se jih bali,« nam razloži sogovornik. Najbolj znani so bili po krilih, ki so jih nosili na hrbtu. Po eni izmed teorij so jih imeli zato, da so z njimi povzročali hrup, zaradi katerega so sovražniki menili, da se jim približuje številnejša konjenica. Hkrati so prestrašili tudi sovražnikove konje.

Potovanje okoli sveta je seveda ena zgodba. Tista iz uvoda našega članka pa je nekaj povsem drugega. Ko je v nedeljo Obałek užival v lepotah Bleda, se kar ni mogel načuditi, da se toliko ljudi sprehaja po jezeru. Pove nam, da se na Poljskem, kjer se temperature spustijo še veliko bolj pod ničlo kot pri nas, na led odpravijo zelo redko. Oziroma mora biti nekaj dni zares mraz, pod minus 10 stopinj Celzija, da to storijo. Čeprav drsanje in hoja po Blejskem jezeru potekata na lastno odgovornost, meni, da bi morale lokalne oblasti vseeno imeti organizirano neke vrste obalno stražo, ki bi pomagala morebitnim ponesrečencem. Upa, da se o čem podobnem ne bo začelo razmišljati šele takrat, ko bo padec v ledeno mrzlo vodo usoden. Tistega popoldneva je že od daleč opazil omenjenega moškega, ki je hodil iz smeri otoka, in videl, da je led v njegovi bližini precej tanjši kot tam, kjer je stal on.

»Tam ne bi smel hoditi,« je rekel prijateljem, nato se je začelo vse zelo na hitro odvijati. Možakarju se je potem, ko mu je spodrsnilo, kar naenkrat udrlo pod nogami in pristal je v ledeno mrzli vodi. Sprva je mislil, da bo ven lahko splezal sam, tako da ga panika še ni zagrabila. Nato se je začelo zapletati, saj se mu je z vsakim poskusom, da bi prišel spet na led, ta udiral.

Po trebuhu do ponesrečenca

»Ljudje so se kar naenkrat razbežali,« se spominja Poljak in nadaljuje, da se je v trenutku odločil, da bo moškemu priskočil na pomoč. Bil je še kako previden, saj je vedel, da lahko tudi njega doleti enaka usoda. Iz hlač je potegnil usnjeni vojaški pas ter se po trebuhu počasi odplazil proti ponesrečencu. Medtem so se mu približali še nekateri fantje s pasjimi povodci, ki jih je nato tudi zavezal skupaj s pasom. Fante je prosil, naj se raje ne približujejo tankemu ledu, da ne bo treba na koncu reševati tudi njih.

Pas je vrgel do moškega in ga skupaj z njim potegnil iz vode. »Začel se mi je zahvaljevati, jaz pa sem mu rekel, naj gre čim prej na breg,« nam je povedal Obałek. Moški je odšel stran in nista se več srečala. Zato ne ve niti, kako mu je bilo ime. Za sogovornika je bilo na koncu pomembno le to, da je rešil moškega, hkrati pa želi vse opozoriti, naj bodo pri takšnih sprehodih precej bolj previdni. Glede na otoplitev, ki bo državo zajela v prihodnjih dneh, so opozorila še kako pomembna.