GROZLJIVKA NA MARIBORSKI CESTI

FOTO: Hudič ga je obsedel, 
pa ji je prerezal vrat

Objavljeno 15. marec 2017 10.37 | Posodobljeno 15. marec 2017 10.38 | Piše: Mojca Marot

Zvone Laubič, obtožen umora žene: Rad sem jo imel, trpim hude bolečine. Ni prenesel, da je vložila zahtevo za razvezo in da se je videvala z drugim.

Po prepiru je Zvone svojo Yolando zabodel. Foto: arhiv Dela

CELJE – Zvone Laubič, ki je prvega aprila lani na avtobusni postaji na Mariborski cesti, tik ob največjem nakupovalnem središču, nekaj po 11. uri z nožem na preklop večkrat zabodel ženo Yolando Rodriquez, je z obtožbo umora končno sedel na zatožno klop. Rodriquezovi je z nožem prizadejal tako hude poškodbe, da je v nekaj minutah izkrvavela, sam pa je nato sedel v avto, kamor je že prej posedel njunega štiriletnega sina, in se odpeljal proti Slovenski Bistrici. Čeprav je pred velikim senatom celjskega okrožnega sodišča, ki mu predseduje sodnica Marjana Topolovec Dolinšek, tako kot že na predobravnavnem naroku dejal, da se zaveda, česa je obtožen in kaj je storil, pa še vedno vztraja, da ženi ni imel namena vzeti življenja in da torej tega ni storil iz nizkotnih nagibov, kakor mu očita obtožnica.

Laubičev zagovornik Matjaž Šaloven je najprej ponovil predlog, naj javnost izključijo iz celotne glavne obravnave, saj da se v sodni dvorani ne bo dalo izogniti številnim občutljivim osebnim podatkom iz njihovega družinskega in intimnega življenja. Okrožna državna tožilka Marjeta Kreča je temu nasprotovala, saj da je obtoženi storil enega najhujših kaznivih dejanj in je torej v interesu javnosti, da se o tem poroča. Senat je predlog obrambe zavrnil, sodnica pa je dopustila možnost, da se javnost v določenih delih kdaj izključi, če bi se lahko pri poročanju razkrili podatki osebne narave, a o tem bodo stranke podajale predloge med obravnavo.

Noče, da mu sodijo ženske

A Laubičev zagovornik je presenetil še z enim, naravnost diskriminatornim predlogom: predlagal je spremembo sestave senata, saj da v njem sedijo štiri ženske in le en moški porotnik, kar bi lahko vplivalo na objektivnost pri izreku sodbe, ker je bila žrtev ženskega spola, storilec pa je moški. A tudi temu je tožilka ugovarjala, češ da sodniki porotniki dobro poznajo svoje delo in so zapriseženi, zato to ne more vplivati na njihovo odločanje. Tudi ta predlog je predsednica senata zavrnila kot neutemeljen, saj da je na prvostopenjskih sodiščih določena le sestava senata, da so torej v njem trije porotniki in dva sodnika, ne zapoveduje pa njihovega spola.

Zagovornik je senatu še predlagal, naj paznika njegovemu klientu vsaj za čas, ko se bo zagovarjal, snameta lisice. Tudi to možnost je predsednica glede na izdelano varnostno oceno zavrnila. Šele po vsem tem je tožilka Marjeta Kreča dobila besedo in prebrala obtožnico, v kateri je povzela dogajanje 1. aprila lani. Laubiču očita, da je Rodriquezovo večkrat zabodel zaradi ljubosumja, ker si je ta pač našla drugega moškega in vložila tudi zahtevek za razvezo. Zaradi obsežnosti vbodnih ran in krvavitve v trebušno votlino je v nekaj minutah umrla. Že med branjem obtožnice je postajal Laubič vedno bolj vznemirjen. Lovil je sapo in se tresel. Ko ga je predsednica senata vprašala, ali je razumel vsebino obtožnice, je glasno zatrdil: »Ja, a to nisem jaz, jaz nisem morilec!«

Ni prenesel, da bi delala v nočnem klubu

Laubič je tudi dejal, da je pripravil pisni zagovor, a da ga najverjetneje ne bo zmogel prebrati, saj da vse skupaj »preveč boli«. Povedal je še, da bo odgovarjal le na zagovornikova vprašanja, ne pa tudi na vprašanja sodnice, članov senata in tožilke. Šaloven je prebral klientov pisni zagovor, v katerem je poudaril, da iskreno obžaluje tragični dogodek in predvsem to, da sta otroka ostala brez mame. Vedel je, da se sestaja z drugim moškim, a mu je to zanikala, razžalila pa ga je tudi, ko mu je rekla, da bo šla spet delat v nočni klub. V enem od teh sta se sicer spoznala, saj je Laubič tam delal kot varnostnik. »Izgubil sem razsodnost, ko mi je to rekla. Vame je prišel demon in hudič,« je zapisal v zagovoru. Že pred preiskovalnim sodnikom je priznal dejanje in ga obžaloval. »Rad sem imel ženo najbolj na svetu in zato zdaj trpim hude bolečine. In vem, da še muhi ne bi storil žalega,« je dejal po tragičnem dejanju. Na vprašanje zagovornika, zakaj se je odpeljal s kraja dejanja, pa je dejal, da je to storil zaradi sina, ki ga je prej posedel v avto in je jokal.

Četudi se je vse skupaj zgodilo zelo hitro, in to sredi belega dne, pa priče, ki so bile tistega dne v neposredni bližini kraja umora, prav veliko niso videle, kaj šele da bi pred usodnimi vbodi slišale prepir. Nizama Žulić, ki je ob nakupovalnem središču čakala na avtobus, je povedala, da je zaznala temnopolto žensko, ki je šla mimo nje z otrokom, moški je šel zadaj, za postajo. Zatem je slišala čuden krik, in ko se je ozrla, se je moški sklanjal nad žensko, ta pa se je zatem zgrudila. »Avtomatično sem vstala in se nekoliko odmikala stran, ob tem pa ljudi prosila, naj vendar kako pomagajo nesrečni ženski.« Ustavljala je mimovozeče voznike, a brez uspeha, naposled ji je uspelo ustaviti šele vlečno vozilo, kmalu se je pripeljal rešilni avto. A vsakršna pomoč je bila za Yolando Rodriquez prepozna. Sojenje se bo z zaslišanjem prič nadaljevalo aprila.
 

Deli s prijatelji