PODLEHNIK – Medtem ko so se po gradbišču novo nastajajoče avtoceste med Ptujem in Podlehnikom vile kolone razgaljene pločevine, se je na hribu nad obmejnim krajem s Hrvaško odvijala prava drama. »Tam za vrtom zavijte desno, pa boste ob novi hiši videli pogorišče,« nas je na kraj požara gospodarskega poslopja usmerila gospa, medtem ko je v sobotnem jutru pred hišo kosila travo. Pred pogorelim lesenim objektom, ki je služil kot garaža, shramba in delavnica, je stala gruča ljudi, med njimi župan občine Podlehnik Marko Maučič. Zraven njega sta bila vidno pretresena lastnik objekta Darko Drevenšek in njegov zet Robert Butolen.
Brez vsega
Slednji je bil še posebno v šoku. »To je za mladega podjetnika, ki slovi po izdelavi harmonik, prava katastrofa,« nam je dejal prvi mož podlehniške občine. Šele takrat se je razkrilo pravo ozadje drame, ki so jo s svojo oceno, da je v požaru 150 kvadratnih metrov velikega lesenega objekta nastalo za 150.000 evrov škode, nakazali policisti. »Sedež podjetja je v Vidmu pri Ptuju, kjer tudi prebivam. Ker z dekletom Natalijo veliko časa preživiva pri njej, saj je tudi ona zaposlena v mojem podjetju, sva si tukaj uredila neke vrste skladišče, na koncu pa se je iz tega izcimilo, da je bilo v kontejnerju za garažo osrčje izdelovalnice harmonik,« nam je s tresočim se glasom razlagal 33-letni Robi.
Na slovenski glasbeni sceni je poznan kot vodja skupine Bič Boys, s katero so nastopali po vsej Evropi. Denar si je služil z igranjem v priljubljeni skupini Mambo Kings. Ker je izučen mizar, se je pred petnajstimi leti odločil, da ročne spretnosti unovči v poslu. »Že kot šestletnik sem začel igrati frajtonarico. Leta 2001 sem naredil svojo prvo harmoniko, pred dvema letoma je posel zacvetel. V kontejnerju za garažo smo sestavljali vse harmonike. Ko sem v mizarski delavnici v Vidmu naredil ohišje, sem ga prinesel v Podlehnik, da ga je Natalija ročno porisala in premazala z lakom, uredila se je mehanika in posedoval sem tudi svojo uglaševalno napravo,« je komaj zadrževal solze mladi glasbenik in obetavni podjetnik.
Ostal je brez srca svojega podjetja Harmonike Butolen. Ognjeni zublji, ki so v petek zvečer zajeli leseni del gospodarskega objekta, so povsem uničili veliko glasilk in lesenih delov, ki so bila namenjena za nemška podjetja. »Zanje sem bil tudi podizvajalec. Oni so mi poslali glasilke in mehove, da za njih sestavim harmoniko. Samo tu je zgorelo za 80.000 evrov materiala. Kje so tu še razne pištolice za barvanje (ena stane 800 evrov), pa kompresorji in uglaševalna naprava, vredna med pet in šest tisočaki. Ostal sem brez vsega, tudi brez programov za uglaševanje,« pravi Robi, ki se mu je v petek v manj kot uri porušil ves svet.
Mojstrski izpit
V mlado podjetje je Butolen vložil veliko. Profesionalne izdelave harmonik se je učil v italijanski Anconi. Ne gre za klasično šolo, ampak velika podjetja, pri katerih lahko nadarjeni podjetnik pride do neke vrste mojstrskega izpita za izdelavo in uglaševanje harmonik. »Pred dvema letoma sem izdelal harmoniko, ki sem jo predstavil po vsem svetu in dobil odjemalce na Nizozemskem, v Švici, Nemčiji in Avstriji. Imam konstanten posel, sklenjen s pogodbami za naslednja štiri leta. Število izdelanih harmonik je iz tedna v teden rastlo. Vse je šlo tako daleč, da sem imel v načrtu v Podlehniku zgraditi 150 kvadratnih metrov veliko delavnico, v kateri bi bilo vse od a do ž za izdelavo harmonik. Težava je v tem, da je bil v tem zoglenelem kontejnerju ves moj kapital za načrtovano gradnjo,« je dodal.
Minulega petka, njegovega zadnjega delovnega dneva pred dopustom, Robi Butolen zagotovo nikoli ne bo pozabil. Že okrog pete ure zjutraj je bil v delavnici, uglaševal je dve harmoniki, popoldne pa opravil še zadnje učne ure z varovanci v svoji glasbeni šoli v Vidmu: »Ko sem končal poučevanje, smo skupaj odšli na piknik, saj je sorodnica praznovala 30. rojstni dan. Tam nismo bili več kot kakšno uro, ko nas je dosegel klic sosede, da se iz garaže kadi in smrdi po plastiki. Sredi pogovora je dejala, da je garaža zagorela. Ko smo deset minut pozneje prispeli domov, so bili tam že tudi gasilci. Tudi njim gre posebna zahvala, saj so rešili, kar se je rešiti dalo. So pa pred ognjem odnesli za nekaj tisoč evrov stvari.«
Usodni strešniki
Ironično v nesreči je, da kontejner izdelovalca harmonik z malo sreče sploh ne bi zagorel. Kriminalisti so namreč ugotovili, da je ogenj najverjetneje izbruhnili na električni napeljavi pomičnih vrat, natančneje pri motorju, ki skrbi za njihov pomik. Od tam so se s svetlobno hitrostjo razširili po leseni garaži. Kontejner bi jo odnesel le z nekaj črnimi sajami, če ne bi zaradi neznosne vročine začeli pokati strešniki na garaži in kot žerjavica vroči deli so švigali naokrog. Nekaj jih je padlo na streho kontejnerja in zanetilo strešno izolacijo. Zatem je zagorelo v notranjosti kontejnerja.
Kako naprej? To vprašanje si je Butolen od uničujočega požara postavil že neštetokrat: »Najprej moram dva ali tri dni prespati. Veliko je odvisno od dogovora z naročniki, ki upam, da bodo razumeli situacijo. Podrobno je treba pregledati, kaj vse od stvari, ki so jih rešili gasilci, je še uporabnih.« Toda energije poln podjetnik je že včeraj iz načrtov naredil dejanja in se odpravil v Nemčijo k poslovnim partnerjem. Danes naj bi še obiskal dve podjetji na severu Nemčije, od tam pa ga bo pot vodila na Nizozemsko. Tudi tam ima poslovne zveze. »V zadnjem letu je bilo podjetje v takem vzponu, da bi imel v roku enega ali dveh let zagotovo deset zaposlenih delavcev,« pravi glasbenik.
Pomoč si lahko mladi podjetnik obeta od tasta Drevenška. »Deset let smo jo uporabljali kot garažo in shrambo za orodje. Kriminalisti predvidevajo, da je zagorelo pri elektroinštalaciji na motorju garažnih vrat. Objekt je bil zavarovan, zdaj pa je treba z zavarovalne police razbrati, koliko so bile zavarovane tudi premične stvari.«
Slakov sistem
Na harmoniko, izdelano v Hiši Butolen, igra veliko glasbenikov v Sloveniji in Evropi. Med najbolj znanimi je Tomaž Pustotnik, mehe njegovih izdelkov pa vlečejo tudi v ansamblu Črna mačka in na Štajerskem priljubljeni Klapovühi. »Zelo mi je žal, da je zgorela tudi harmonika, ki sem jo izdeloval za enega najbolj priznanih slovenskih harmonikarjev Tineta Lesjaka. Ta bi bila izdelana po prav posebnem načinu z leseno mehaniko po starem sistemu Lojzeta Slaka. A kaj, ko tudi te zdaj ni,« je sklenil Robert Butolen.
