VELIKA ŠKODA

FOTO: Gorenjsko hiško iz sanj vzeli zublji

Objavljeno 21. december 2014 22.35 | Posodobljeno 22. december 2014 23.29 | Piše: Boštjan Fon

V domačiji Pr‘ Pečniku blizu Jesenic ni sicer živel nihče, a škoda je vseeno velika.

Kadar jo je objemala snežna belina, je bila še posebno pravljična. Foto: osebni arhiv

PLANINA POD GOLICO – Sredi noči se je oglasila gasilska sirena, ki je pozvala na pomoč. V vasici nad Jesenicami je zagorela stara lesena hiška, ki je bila postavljena na predelu Graben točno leta 1700. »Mislil sem, da kdo meče petarde, da želi nagajati ljudem, ki spijo, potem sem pa zaslišal gasilce in sem vedel, da gori. Pokali so salonitni strešniki, ki so zaradi vročine frčali po zraku,« je povedal eden od staroselcev Planine pod Golico. Na kraj požara so se napotile gasilske prostovoljne enote iz domače vasi, v klanec so zavozili prostovoljci iz društva Jesenice mesto, k posredovanju so bili pozvani tudi profesionalni gasilci iz Gasilsko reševalne službe Jesenice.

Pr' Pečniku, kot se po domače reče hišici, ni živel nihče, a je kljub temu imela za ljudi dobre volje vedno odprta vrata, kadar so bili domači, ki živijo drugje, v rojstni vasi. Po prvih neuradnih informacijah je menda zagorelo blizu dimnika, natančnejše podatke bo dala preiskava. »Res je škoda hišice, ki je bila urejena in je krasila našo vas. Bila je, kot da bi v njej bivali palčki,« smo slišali v društvenih prostorih Športno-kulturno-turističnega društva Golica Team. Njihovi prostori so nasproti pogorele hiške, na drugi strani rečice Jesenica, ki se preko brega nato posmuka do železarskega mesta, ki mu je tudi dala ime. V bližini sta drsališče, plezalna stena, vse je urejeno, da je treba domačinom pošteno potresti dlan za čestitke ob tem, kako so s potrpljenjem in umnostjo uredili svojo vas. Hišica, ki je stala sredi prostora, je bila kot pravljični okrasek v tem predelu Planine pod Golico.

Kot je povedala Palovšnikova, mora prespati par noči, potem bo vedela, kaj bo storila s pogorelim objektom.
 

»Domačini, ki smo rasli skupaj, smo ustanovili Golica Team. Kot otroci smo bili stalno pri hiški, kjer je živela pokojna Ivanka Vilman. Ta nam je vedno pekla flancate, še danes se spomnim njihovega sladkega okusa, ko sem z dvema v rokah tekel gor v breg. Nekoč je v hiški živela petčlanska družina Vilman, zdaj je bila namenjena za počitniško hišico,« je dejal Janez Tarman, prvi sosed: »Danes popoldne bodo preko objekta potegnili ponjavo, ki bo ostala čez zimo in poskušala obvarovati, kar je ostalo po požaru. Prepričan sem, da bomo člani našega Golica Teama spomladi pošteno zavihali rokave in pomagali pri čiščenju in popravilu. Preprosto bo hiška, ki so jo požrli ognjeni zublji, morala spet zaživeti. Je prelepa, sploh kadar je objeta z belino snežne odeje.« »Ko je prišel poziv oziroma obvestilo o požaru, se nas je okoli trideset poklicnih in prostovoljnih gasilcev odpravilo do Grabna. Dokaj hitro smo pogasili požar, ki je pritajeno izbruhnil pod ostrešjem,« je povedal prostovoljni gasilec Drago Perc iz PGD Jesenice mesto: »Ob tem se je žal vse prepojilo z vodo. Kot smo sklepali po prvih vtisih, vzroka požara ni iskati v napaki v električni napeljavi.« Gasilce je z velikimi besedami pohvale objela Stanka Palovšnik, ki je dopoldne prišla do domače hiške: »Ko so končali gašenje, so hitro, kot so le lahko, iz objekta iznesli, kar se je dalo, in tako očuvali vsaj nekaj pred vodo, ki je curljala po notranjosti. Takoj so mi tudi ponudili pomoč, rekli so, naj jih le obvestim, kdaj bo treba kaj poprijeti v roke, in bodo vsi prišli pomagat.«

Kar neverjetnih 314 let je dočakala hiška, ki jo bodo pridne roke poskušale popraviti

Raketna modelarka, ki je na letošnjem svetovnem prvenstvu v Bolgariji zasedla vrhunsko sedmo mesto, je povzemala: »Naša hiša je majhna, v njej sta bili le soba in kuhinja. Zgoraj pod streho ni bilo stanovanjskega prostora. Vedno je bilo polno pri nas. Saj še ključa nisem nosila s seboj, odkar je hiška prazna, bil je kar ob vhodnih vratih. Ni mi bilo treba skrbeti, kajti nihče ni niti pomislil, da bi kaj žalega storil ali kaj odnesel, kadar nas ni bilo. Še več, ko se je nad Planino pod Golico začelo svitati, so domačini že ponujali pomoč. Res so dobričine.«

Kot je povedala Palovšnikova, mora prespati par noči, potem bo vedela, kaj bo storila s pogorelim objektom: »Veste, prepričana sem, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Saj mi je pri srcu težko, ko pogledam na pogorišče, vendar je treba gledati na vse z optimizmom, s pozitivnostjo, in potem je vse lažje.« Preden smo odšli iz Grabna, smo opazili sosedovo, ki je za Stanko Palovšnik in te, ki so ji prihajali pomagat čistiti pogorišče, že kuhala čaj, v društvenih prostorih Golica Teama so se prek mobilnikov pogovarjali o času, ko se bodo dobili in prišli do hiške, ter kaj bi potrebovali za prve posege. Čeprav je ob vodi že dodobra hladno in bodo otroci na drsališču, ki stoji prav na zemlji, ki pripada hiški, kmalu drsali, je bilo nenadoma prijetno toplo.

Deli s prijatelji