FOTO: Gasilcu Jožetu 
pogorela tišlarija

VELIKA VAS PRI KRŠKEM – »Vse je bilo v trenutku v plamenih. Nič se ni dalo rešiti, velika sreča v nesreči je vsaj to, da se ogenj ni razširil na hišo. Fasada je na enem delu zaradi visokih temperatur počila in kar odstopila,« je nekaj ur po požaru posledice razdejanja, ki so ga povzročili zublji, opisal gospodar domačije Jože Turšič iz Velike vasi pri Krškem.

Kdaj točno je zagorelo, ne ve. Ljudje ob pol petih zjutraj le nekaj deset metrov od Turšičeve hiše čakajo avtobus, ki pelje v novomeški Revoz, in če bi videli kaj nenavadnega, bi zagotovo obvestili domače. Prvi je ogenj opazil eden od občanov, ki se je okoli pol šestih peljal v službo. Ustavil se je nedaleč stran v lokalu Jožetovega sina Marka in natakarica je takoj poklicala Marka domov, v istem času je na domača vrata že trkal sosed Ivan Hrženjak. Hkrati so bili o ognju obveščeni gasilci.

Hidrant zamrznil

Najprej so na kraj dogodka prihiteli poklicni gasilci Poklicne gasilske enote Krško, takoj za njimi še domači gasilci, s cisterno so prišli tudi gasilci iz sosednjega Leskovca pri Krškem. »Saj ne vem, kaj bi brez poklicnih gasilcev. Hidrant pri gasilskem domu je namreč zamrznil in domači gasilci brez cisterne ne bi mogli nič narediti. Očitno je v hidrantu ostala voda in zamrznila, tako da za gašenje ni bil uporaben. Gasilci so bili odvisni od vode iz cistern. Sicer pa imajo poklicni gasilci res pravo opremo, da so z vodo pršili in ni vse zalito in razmočeno,« ni mogel skriti hvaležnosti Jože, ki je v PGD Velika vas pri Krškem tudi sam aktiven, je namreč gospodar, gasilca sta tudi oba sinova, Marko je predsednik, Dejan pa podpoveljnik domačega gasilskega društva, ki bo prihodnje leto zaznamovalo sedem desetletij delovanja. Jeseni so gasilci ob gasilskem domu naredili novo garažo, v katero so vložili veliko prostovoljnega dela in lastnega materiala, tudi Jože je dal les in takrat pripomnil, da upa, da gasilcev nikoli ne bo potreboval. »No, potem pa tole,« ni mogel skriti žalosti.

Niti izvijač ni ostal

Objekt, ki ga je zdaj uničil rdeči petelin, so temeljito obnovili pred kakšnimi petimi desetletji. »Prej je bil lesen, oče ga je pozidal, naredil velbe in ploščo. V njem sem tudi sam imel popoldansko obrt, tišlarijo, pa tudi sin je mizar in se z mizarstvom ukvarja ljubiteljsko. V delavnici smo imeli veliko res kakovostnega orodja. Od njega ni ostalo nič, niti en izvijač ne. Kombinirka, tri motorne žage, štiri brusilke, stružnica ... Dejan je nabavil več malih strojev, samih profesionalnih, noben ni bil poceni. Je bilo pa notri še veliko orodja od starega očeta, tudi on je bil namreč mizar, s tem se je preživljal, potem se je s to dejavnostjo ukvarjal še moj oče. V eni skrinji sem imel stare skobeljnike od starega očeta. Saj jih nisem uporabljal, so mi bili pa res drag spomin nanj,« je pripomnil Jože in nadaljeval: »Res iz srca hvala prav vsem gasilcem, tako poklicnim, ki so bili ob koncu intervencije premočeni in premraženi, saj je bilo zjutraj –16 stopinj Celzija, kot seveda tudi domačim in leskovškim. Kar okoli 30 se jih je zbralo in pomagalo reševati.« V akcijo je šel takoj tudi sin Dejan, bil je namreč na delu: »Bil sem v nočni službi v Podgorju v Šentjerneju, ko sem izvedel, da pri nas gori, seveda sem šel takoj domov.«

Odločilne minute

»Ko smo prišli v Veliko vas, je bil požar polno razvit v pritličju in na ostrešju objekta, zato je obstajala velika nevarnost preskoka na stanovanjsko hišo in na hlev z živalmi. Preskok požara smo preprečili s pravilno taktiko gašenja in uporabe gasilnih sredstev. Intervencijo smo končali ob pol osmih,« je posredovanje gasilcev Poklicne enote Krško strnil vodja intervencije Roman Božič in dodal, da se gasilci pri tako nizkih temperaturah na hidrante ne zanašajo, so pa morali zato vodo dodatno voziti. In zagotovo so ujeli odločilne minute, da se ni vnela še hiša, zgornja plast fasade je počila, pod njo pa je stiropor.

Kaj je bil vzrok požara, bodo ugotavljali policisti oziroma kriminalisti, a Jože ne verjame, da bi ogenj kdo podtaknil, mogoče je zagorelo zaradi kratkega stika. »Streho smo zamenjali tik pred zimo, prihodnji teden bi bilo ravno tri mesece od takrat,« je dodal Jože, ki se je upokojil pred dvema letoma, njegova žena pa pred enim letom, in ko sta ravno razmišljala, da bosta zdaj zaživela bolj umirjeno in gledala tudi nase, se je zgodilo to. »Ne bo nam ostalo drugega, kot da poslopje podremo in postavimo novo. A zdaj je pomembno le to, da je ostala hiša in da se ni nikomur nič zgodilo,« je sklenil Jože.