ZA BEG JI JE ZMANJKALO MOČI

FOTO: Francka kurila in se zadušila

Objavljeno 05. december 2016 09.39 | Posodobljeno 05. december 2016 09.52 | Piše: Boštjan Fon

Jeseničanko je iz stanovanja izvlekel sosed, a je bilo žal prepozno.

Nesrečno Francko so prenesli v pogrebno vozilo. Foto Boštjan Fon

JESENICE – V starem predelu Jesenic, kjer stojijo še zadnji objekti nekdanjega proletarskega naselja delavcev železarne še izpred druge svetovne vojne, se je zgodila tragedija. Nekoč so bili tam nameščeni gasilci iz železarne s svojimi družinami, po pripovedovanjih jih je bilo več kot dvajset. Danes so skromna stanovanja v nizkih vrstnih hišicah skoraj prekrita s sencami višjih stavb v predelu mesta, kjer je bilo nekoč srce jeseniške težke industrije, danes pa je tam nov upravno-poslovni center. Od tam je nekaj pred osmo nedeljsko jutranjo uro prišel poziv na pomoč, zagorelo je v stanovanju na številki šest. Jeseniški poklicni gasilci, ki so ravno pospravljali orodje in opremo, ki so ju uporabljali pri gašenju dober kilometer in pol stran na Slovenskem Javorniku, so pohiteli proti Delavski ulici, prav tako so tjakaj brzeli reševalci nujne medicinske pomoči.

Razbil steklo, da so odprli vrata

»Soseda je zadnje mesece živela sama, mož ji je umrl pred okoli pol leta, hčerki živita s svojima družinama drugje. Sin, ki je še edini živel z mamo, pa je menda že nekaj časa v bolnišnici,« so povedali prvi sosedje in o pokojnici, ki je spoštljivo prekrita ležala pred vrati, saj se je čakalo na prihod kriminalističnih tehnikov, dodajali nekaj svojih utrinkov. »Francka in Franci Rajter sta živela tiho, skromno in spokojno, dolga leta smo sosedje in nikoli se nista odpravila kam drugam, zadovoljna sta bila z življenjem tukaj. Vedno sta bila na dvorišču, nikoli nista odrekla pomoči, če sta jo le lahko ponudila.« Izvedeli smo, da se je pred časom Franc zgrudil nekaj stran od njunega doma, in Francka je postala vdova. »Veste, potem se je zanjo začelo hudo. Imela je sladkorno bolezen in bila je ob prste na nogi. Težko se je gibala, in lahko da je bil tudi to vzrok za njeno smrt,« je dejal Izudin Huseinbašić, ki živi dve stanovanji stran in pokaže na vhodna vrata, za katerimi je živela pokojna: »Poglejte steklo na vratih, eno od štirih je razbito. Sam sem ga razbil pred kakšnim mesecem, ker smo opazili, da je Francka čisto obnemogla sedela v stanovanju in sploh ni zmogla odpreti vrat, ki so z notranje strani zaklenjena z bunko. Hči je rekla, naj razbijem vrata, in smo šli noter in ji pomagali.« Drugi od sosedov nam je dejal, da je večkrat slišal Francko, ko je sredi noči klicala moža: »Po moje se tu in tam sploh ni več zavedala, da ji je mož že umrl.«

Soseda opazila dim

Gasilci ob prihodu niso opravili večjega posredovanja, saj se požar na srečo ni razširil po celotnem objektu, ki ima pod streho tri stanovanja, v neposredni bližini pa je še nekaj podobnih stavb. Če bi se plameni razbohotili, bi znalo postati za gasilce še precej bolj zoprno. Rajterjevo je na plan izvlekel sosed, da se iz stanovanja kadi močan dim, je opazila njegova žena, ki je prva prišla na dvorišče, menda je želela v bližnjo osnovno šolo odklenit telovadnico. »Sosedje smo povezani in vedno pogledamo drug za drugim. Vstajam ob pol sedmi uri, saj skrbim za vnukinjo, pripravim jo za šolo. Vedno pogledam okoli po dvorišču in morda, če danes ne bi bila nedelja, če ne bi dlje spali, bi opazila dim in bi Francka bila še živa,« je zmajala z glavo Sadeta Huseinbašić in pogledala proti kraju, kjer je pokrita ležala pokojna: »Sosed, ki jo je zvlekel iz stanovanja, jo je našel na hodniku. Zdi se mi, da je Francka zjutraj zakurila, pa ji je kakšen kos žerjavice padel na tla in se je začelo dimiti. Vsi kurimo na drva in treba je biti previden pri tem. Francka je želela pobegniti na plan, pa ji je zmanjkalo moči. Ni zmogla odpreti vrat. Ubožica … Veste, ko ji je umrl mož, je šlo vse navzdol. Saj je bil njen Franc tudi že star, a skupaj sta zmogla. Potem ko je ostala sama, pa ni šlo. Ena od sosed je imela ključ njenega stanovanja in ji je včasih pomagala, pa še njen mucek je Francki delal družbo, saj je velikokrat prespal kar pri njej. Tako je bilo tudi to noč in tudi mucek se je zadušil.«

Tiho in spoštljivo so pooblaščeni delavci pogrebne službe dali posmrtne ostanke skromne in tihe Francke Rajter v vozilo in jo odpeljali z njenega doma. Do Blejske Dobrave, kjer je pokopališče za železarsko mesto, kjer se bosta z njenim Francem spet srečala. 

Deli s prijatelji