HAJDINA – Štirinajst dni je minilo, odkar so se sorodniki, prijatelji in znanci na starem ptujskem pokopališču za vekomaj poslovili od komaj 46-letnega Francija Predikake. Izguba edinega sina in brata je bila za družino iz Grajene še bolj boleča, saj so Francija na lanski božični večer hudo pretepli in je slab mesec pozneje umrl v ptujski bolnišnici.
Kaj se je 24. decembra lani dogajalo v gostilni Haložan na Hajdini, je še vedno zavito v tančico skrivnosti. Kaj je razvnelo spor med Francijem, ki se je usodnega večera odpravil na pivo, in drugimi gosti, ostaja nepojasnjeno. A posledice so bile tragične, saj so Francija Predikako hudo ranjenega odpeljali najprej v ptujsko bolnišnico, pozneje pa so ga premestili v mariborski univerzitetni klinični center.
»Pred dnevi sem bil znova na policijski postaji. Še danes namreč ne vemo, zakaj natančno je moral Franci umreti,« nam je svojo nemoč po sinovi smrti pojasnjeval oče, 68-letni Franc Predikaka. Tudi obdukcijskega zapisnika družina pokojnega še ni prejela, prav na tega pa naj bi, tako oče, čakali tudi na ptujski policijski postaji. Toda odmevna zgodba o gostilniškem pretepu ima še bolj temačno ozadje. Po ptujski kuloarjih je slišati, da tako policisti kot drugi vpleteni natančno vedo, kdo naj bi tragične noči brutalno pretepel Francija Predikako.
Zgolj gostilniški pretep
Po naših informacijah policisti sumijo, da je pretepač P. V. Gre za možakarja s kriminalno preteklostjo in zanj so celo policisti na enem izmed sojenj trdili, da gre za »zanimivo osebo«. Obravnavali so ga, ker naj bi se z ženo sprl z dvema Ptujčanoma, ki naj bi zatem iz maščevalnosti z bencinom polila in zažgala njun osebni avtomobil. Izvedeli smo še, da naj bi možakar, ki naj bi se na božični večer lotil Francija Predikake, pred kratkim prišel s prestajanja zaporne kazni. »Ne poznam ga, sploh ne vem, kakšne postave je. Tudi prej nikoli nisem imel opravka z njim. A od drugih slišim, da naj bi se ga ljudje bali,« nam je o domnevnem storilcu s cmokom v grlu pojasnjeval Franc Predikaka.
O dogajanju v gostilni Haložan smo povprašali tudi na mariborsko policijsko upravo in dobili šokanten odgovor. »Ptujski policisti so obravnavali omenjeni pretep. V zvezi s tem so zoper znanega storilca na pristojno tožilstvo podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po 123. členu kazenskega zakonika,« nam je na naše izrecno vprašanje o pretepu odgovoril Miran Šadl z mariborske policijske uprave. Prevedeno iz pravniške latovščine to pomeni, da policisti zadevo obravnavajo le kot običajni gostilniški pretep in da za smrt Francija Predikake ne bo odgovarjal nihče.
Pretepaču, ki je Francija tako hudo pretepel, da je dobil več zlomov in imel tudi dvakrat počeno lobanjo, po zdajšnji različici kazenske ovadbe grozi kazen od šestih mesecev do petih let. Izvedeli smo namreč, da so pri obdukciji ugotovili, da je Franci Predikaka umrl zaradi pljučnice. In strokovnjaki pojava pljučnice niso mogli neposredno povezati s poškodbami, ki jih je dobil med pretepom. To je potrdil tudi Miran Šadl: »Posledica pretepa je bila huda telesna poškodba oškodovanca, vendar poškodbe niso bile take, da bi povzročile njegovo smrt.«
Padel v komo
Ko smo to informacijo posredovali očetu pokojnega, je bil šokiran: »Nekaj takšnega sem slišal, ampak to ne more biti tako, saj je bil sin zaradi pretepa en mesec v bolnišnici. Če ima človek dvakrat počeno glavo in pade v komo, je to navadni gostilniški pretep? Veste kaj, tukaj nekaj ne drži,« je komaj zadrževal solze. Upokojenec, ki se je moral odreči zadnjim prihrankom, da je plačal sinov pogreb, je prepričan: »Če ne bi bilo pretepa, ne bi nikoli ležal v komi in tudi ne bi dobil pljučnice. Živo se spominjam, kako mi je v mariborski bolnišnici rekel še zadnji dve besedi, zatem pa padel v komo. Od takrat ni več spregovoril.«
Četudi so bili v družini prepričani, da so Franciju odpovedali možgani, ki so bili po pretepu precej otekli, pa vse kaže, da je zares umrl zaradi pljučnice. A te ni staknil, ker bi napol gol v zimskih mesecih skakal naokrog, ampak se mu je najverjetneje primerilo podobno kot veliko pacientom, ki so iz takšnih in drugačnih razlogov priklenjeni na bolniško posteljo. Seveda neposredne povezave med udarci in pljučnico ni, posredna pa je prav mogoča. Zato je za očeta, ki je izgubil edinega sina, težko doumljivo, da se lahko zgodi, da krvnik njegovega sina ne bo odgovarjal za njegovo smrt. »Nedopustno je, da jo bo po možnosti odnesel celo s pogojno kaznijo. Če sem že izgubil sina, je primerno, da se storilca primerno kaznuje,« je sklenil Franc Predikaka. A policijska ovadba, oddana na tožilstvo, še ne kaže v to smer.
| Mlad izgubil mamo In kdo je bil pokojni Franci Predikaka? Rodil se je kot edini sin pri hiši, imel je še dve sestri, Zofko in Olgico. Že mlademu mu je umrla mama. Izučil se je za strojnega mehanika. Nekaj časa je z očetom delal v enem izmed podjetij, ki so zrasla na pogorišču nekdanjega Tama, a je kmalu izgubil službo. Odločil se je, da bo poskusil kot pleskar pri sorodniku. A ko je tudi to podjetje zaprlo vrata, je odšel k zasebniku v Trnovsko vas. »Ko je bil mlad, se je bolj kot za lastno družino brigal za delo. Tudi zdaj je delal veliko nadur, saj so imeli veliko dela s pleskanjem fasad,« ga je opisoval njegov oče Franc. |
