FOTO: Brigita se je vračala domov, ko jo je za vedno vzela Paka

SREDNJI DOLIČ – Po večjem delu države so zadnji vikend naraščali vodotoki in znova grozili, da bodo uničevali imetje in javno infrastrukturo. Ljudje so neusmiljenih povodnji vajeni, toda izjemno redko se zgodi, da narasle vode zahtevajo tudi človeška življenja. V nedeljo zvečer pa je narava vzela največji davek. V Srednjem Doliču v občini Mislinja je v reki Paki umrla 38-letna Brigita Jevnišek, mati dveh sinov. Nesrečne okoliščine niso dopuščale, da bi ji v kritičnem trenutku kdo lahko priskočil na pomoč. Kdor pozna zakonitosti naraslih voda, dobro ve, da pri padcu v razbesnel vodotok pomoči pravzaprav ni.

Vračala se je domov

Okoli treh popoldne se je Brigita vračala domov. Skoraj vsak dan je hodila prek hudourniškega vodotoka v bližini svoje domačije. Eni Paki pravijo potoček, drugi pa, da gre že za reko, ki se v spodnjem toku razširi. Kakor koli že – v normalnih okoliščinah ga ni težko prečkati. Nesrečnica po vsej verjetnosti ni pričakovala, da bo vodni tok že tako močan, da mu ne bo kos. A zgodilo se je prav to. Bila je že čez polovico struge, ko jo je rečni tok spodnesel. Izgubila je tla pod nogami in odneslo jo je navzdol po strugi. Našli so jo šele zvečer. Kakšnih šest ur je bila v vodi. Njeno truplo se je po kakšnih 200 metrih zagozdilo med veje, sicer bi ga tok odnesel še veliko nižje – pravijo, da tudi več kilometrov naprej. Obdukcija bo pokazala, ali je umrla zaradi utopitve oziroma je pri padcu z glavo udarila ob skalo.

Kaj se je pripetilo, je opazil eden od sosedov in takoj poklical pomoč. Gasilce so alarmirali nekaj po tretji uri, ko so se že peljali na drugo intervencijo, a so se obrnili in nemudoma začeli preiskovati brežino, če bi pogrešano Doličanko kje opazili. Akcijo je vodil poveljnik PGD Dolič-Šentflorjan Tomaž Rakovnik: »Ne vemo, kako je umrla, o tem nam kriminalisti niso govorili, sami pa tega ne raziskujemo. Verjemite, da ko se po zdrsu znajdete v tako deroči vodi, se ne poberete več. Pretok je bil previsok, sam ne vidim možnosti preživetja v takšni vodi, ki je s seboj nosila še naplavine.« V 20 minutah se je ob Paki v njenem mislinjskem delu zbralo 40 mož v rdečem, naposled jih je Brigito iskalo 56 (vključili so se tudi gasilci iz Velenja in Šoštanja) ter 15 policistov. Niso je našli, zato so na posameznih točkah pustili opazovalce.

Ravno uredili hišo

»Videl sem policijske in gasilske luči in sklepal, da se nekaj dogaja. Nisem rinil blizu, nočem ovirati njihovega dela, pomagati pa jim ne bi mogel. Kmalu sem po radiu slišal, kaj se je zgodilo. Bil sem pretresen. Gospo sem poznal, nimam kaj slabega dejati o njej in njeni družini. Nikdar si ne moreš misliti, kako se ti življenje v trenutku lahko spremeni, dokler tega sam ne doživiš. Resnično sočustvujem z njenimi najbližjimi,« je povedal eden od domačinov. Soseda pripomni, da sta bila Brigita pa tudi njen partner Bogdan Pantner zelo prijazna. »Brigito sem zelo spoštovala, njena smrt me je izredno prizadela. Delala je v Gorenju, pa je pustila službo, da bi lahko pomagala materi, ki boleha za močno sladkorno boleznijo. Bogdan je zaposlen v velenjskem premogovniku. Ne morem reči, da smo si bili ne vem kako blizu, smo se pa redno srečevali, se pozdravljali in spregovorili kakšno besedo. Sinova se mi smilita. Mlajši šteje šele šest let, starejši obiskuje prvi letnik srednje šole v Velenju. Sreča v nesreči, da Brigita s seboj ni imela katerega od njiju.«

Družina si je dom uredila na domačiji Brigitine mame, prebijali so se z eno plačo in nedavno končali urejanje hiše in okolice. Zdaj so v šoku, a družinska tragedija bo svojo pravo razsežnost pokazala šele čez čas, ko se bo življenje začelo vračati v ustaljene tirnice. Bogdanu in sinovoma v uteho je to, da v nesreči ne bodo sami. Sosedje jim bodo pomagali po najboljših močeh, Bogdanovi rudarski sodelavci, ki slovijo po pregovorni knapovski solidarnosti, pa so se gotovo takoj, ko so izvedeli za nesrečo, že povezali in organizirali.