KRŠKO – Stanko Ameršek ni eden od treh zamaskiranih roparjev, ki so pred 15 leti napadli umetnostnega kovača Ivana Planinca, ga z bejzbolskim kijem pobili na tla in zvezali z lepilnim trakom. In prav ta lepilni trak bi bil lahko usoden za Stanka Amerška, duševno manj razvitega moškega iz okolice Sevnice, ki ima tudi psihične težave. Sicer je imel roke že krvave, saj je pred leti s sekiro napadel sestro, da je zaradi hudih ran umrla, Ameršek pa je odsedel zaporno kazen. V tokratnem primeru, ko so ga obravnavali kot morebitnega roparja, jo je odnesel z oprostilko. Njegova slina na selotejpu, ki je edini dokaz, da bi lahko bil na kraju dogodka, ni dovolj, da bi mu lahko dokazali kaznivo dejanje.
Drugega julija pred 15 leti, bil je torek, ura pa 11 in 30 minut, je umetnostni kovač Ivan Planinc ustvarjal v svoji delavnici. Vanjo so vkorakali trije moški, zamaskirani, na rokah so imeli gumijaste rokavice. Eden od roparjev je Planincu na glavo pritisnil pištolo in ponavljal: »Ubiću te, ubiću te!« Drugi, ki je imel v roki kij, je vztrajno zahteval: »Dej gnar!« Kovač je vseskozi trdil, da nihče od njih ni bil Ameršek. Eden ga je s kijem udaril po glavi, da je padel, nato so ga zvezali z lepilnim trakom in odvlekli v spalnico ter poskušali odpreti sef. Ker jim ni uspelo, so ga odvezali, zahtevali od njega, da sam odtipka kodo in odpre blagajno, na tilnik pa je imel ves čas pritisnjeno pištolo. Poleg denarja in dragocenosti so mu odnesli tudi pištolo. Natanko so vedeli, v katerem predalu jo ima. Uničili so mu telefone, da ne bi mogel poklicati policije, a je na srečo imel še enega, rezervnega.
Roparji so temeljito opravili svoje delo, saj nekaj let o njih ni bilo nobene sledi. Leta 2008 so v nacionalnem forenzičnem laboratoriju, potem ko se je tehnika odkrivanja sledi precej izpopolnila, vzeli pod drobnogled neraziskane primere. Tako so se lotili tudi ostankov ropa, pri čemer je osrednjo vlogo igral lepilni trak. In glej ga, zlomka. Na traku so bile jasne in zelo otipljive biološke sledi Stanka Amerška, ki se je znašel na sodišču kot eden od domnevnih roparjev. Tudi sedem let pozneje, leta 2015, je neodvisni izvedenec to potrdil, kar pomeni, da so sledi na lepilnem traku močne in da nedvomno pripadajo Ameršku. »Verjetno je šlo za sled, ko naj bi Ameršek kar z zobmi trgal selotejp, s katerim so zvezali kovača,« meni tožilec Renier, ki je za Amerška, ki ga pestijo psihične težave, poleg tega pa je bil v obravnavanem obdobju tudi zasvojen z alkoholom, predlagal pogojno kazen, dve leti zapora s preizkusno dobo treh let. Obtoženčeva zagovornica Marija Vrisk je vseskozi zatrjevala, da Ameršek ni sposoben sodelovati v takem ropu, saj je samotarski človek, nima avtomobila, ni imel telefona, da bi se povezoval z drugima dvema roparjema, je počasen in neokreten, po zdravniških izvidih na stopnji 12-letnega otroka. Tožilec je odgovarjal, da je obtoženec tak danes, in tudi mi smo bili pred 15 leti drugačni, okretnejši, hitrejši. Po njegovem mnenju je Ameršek zelo dobro orientiran v času in prostoru, sam si je sposoben urejati kmetijsko subvencijo. Vendar je zagovornica menila, da bi morala obstajati še kakšna druga sled, navsezadnje bi bila tudi ta na lepilnem traku lahko podtaknjena.
Sodnik Gojmir Pešec je ob razglasitvi oprostilne sodbe povedal, da celotna obtožba temelji na enem samem, a zelo močnem dokazu, to je sled DNK na lepilnem traku, ki je prepričljiva. Tu ni dileme, sled je Amerškova. Je pa upošteval mnenje izvedencev, kako lahko sled DNK pride na lepilni trak. Lahko je slina prišla na trak, ko je storilec z zobmi trgal selotejp. Lahko bi prišla tudi drugače, da bi bila podtaknjena. »Roparji so imeli kapuce, rokavice, kij, pištolo, lepilni trak, temeljito so se pripravili in niso pustili nobenih sledi. Da bi ob vsem tem z zobmi trgali selotejp, pa ni ne logično ne verjetno,« je oprostilko obrazložil sodnik. Po njegovem mnenju bi bilo tudi nenavadno, da bi izurjeni roparji vzeli s seboj neokretnega in duševno manj razvitega Amerška. Tudi kovač je povedal, da Ameršek ne po postavi ne po glasu ne po gibanju ne ustreza nobenemu ropaju. Glede listka z napisom Asič pa: le kateri ropar bi pustil listek s svojim imenom na dvorišču.
Oškodovani Planinc je ob razglasitvi oprostilne sodbe zaploskal. Po njegovem mnenju so rop organizirali njegovi znanci, s katerimi se je družil, potem ko se je po desetletjih vrnil iz Nemčije. Ker so vedeli, da je premožen in dobrodušen, so se nanj prilepili ljudje sumljivega slovesa, med njimi Aleksander Asić, ki ga zaradi domnevne vpletenosti v številna kazniva dejanja iščejo s tiralico. Po Planinčevem mnenju naj bi pri ropu sodeloval tudi policist, ta ima sicer alibi, in da prav zato tega nočejo raziskati do konca.