LJUBLJANA – »Sedel sem na balkonu in kadil cigareto, ko sem slišal šumenje gum. Slišati je bilo, da gre za hitro vožnjo,« je povedal Igor G., ki je 13. septembra 2014 videl, kako sta se mimo njegove hiše peljala dva črna audija, čez štiri ali pet sekund pa je zaslišal nekaj pokov. Povedal je, da sta vozila »skoraj vzporedno«, saj je bil en avto »malenkost pred drugim«, voziti pa sta morala več od dovoljenih 50 kilometrov na uro, »mogoče 70, 80 kilometrov na uro«. Ali bi lahko vozila tudi 150 kilometrov na uro, ni znal oceniti. Trčenja z balkona sicer ni mogel videti.
Govor je o nesreči zelene hodne 22-letnega Jordana Latasa in dveh voznikov audija, 27-letnega kosovskega državljana Elbasana Destanija ter leto mlajšega Ardita Ademija. Pri tem je umrl Latas, ko je s parkirišča nasproti trgovine Tuš zapeljal na prednostno Papirniško cesto v Viru pri Domžalah, po njej pa sta, po prepričanju tožilstva s 165 kilometri na uro, z vožnjo vštric oziroma s prehitevanjem pridirjala Destani in Ademi. Po nasprotnem pasu naj bi takrat vozil Destani ter trčil v nesrečnega fanta. Na sodišču se morata zagovarjati za kaznivo dejanje nevarne vožnje, vseskozi pa trdita, da nista dirkala in da sta vozila po svojem pasu.
Da to ne drži, je včeraj na ljubljanskem okrožnem sodišču potrdila druga priča dogodka, Sabina L. Povedala je, da jo je pred nesrečo najprej prehitel en audi, nato še drugi ter nadaljnjih 300 metrov oziroma do trka vozil vzporedno s prvim. »Honda je zavijala s parkirišča. Hotela je zaviti levo,« je zatrdila. Vprašanje, v katero smer je takrat Latas zavil, je za obrambo zelo pomembno, saj je priča Anton B. na prejšnji obravnavi vztrajal, da je na lastne oči videl, da je Latas na cesto zapeljal z druge strani in da so v trenutku trčenja vsi vpleteni peljali v isto smer, Latas ni vozil v nasprotno, kot trdijo druge priče.
