ŽUŽEMBERK – V zgolj desetih dneh so ceste na Dolenjskem terjale kar tri smrtne žrtve med motoristi. Predprejšnji četrtek je tako v trčenju s kombajnom sredi Šentruperta ugasnilo življenje 17-letnega Blaža Zaplatarja iz Poštaja. Le tri dni zatem je na lokalni cesti med Smlednikom in Drnovim umrl 49-letni Novomeščan Božo Omerzu, ki je v ovinku zapeljal naravnost na travnik. Manj kot teden dni pozneje, predvčerajšnjim, pa še 21-letni Jure Smole iz Migolic pri Mirni.
»To je nemogoče in tega ne morem verjeti. To ne more biti res. Moja zvezdica... Bil je zlat fant,« le nekaj korakov od prizorišča sobotne tragedije pri Žužemberku zaradi žalosti ob izgubi sina s težavo govori Jožefa Smole. V družbi sorodnikov in prijateljev je le nemočno stala ob prižganih svečkah in v rokah držala fotografiji nesrečnega 21-letnika, ki je nekaj pred pol šesto popoldne pri odcepu za Radohovo vas oziroma na Cviblju na odseku ceste med Dobrničem in Žužemberkom v desnem ovinku izgubil nadzor nad motorjem in padel po vozišču. »Zdrsel je na nasprotni vozni pas pod osebni avtomobil s tujo registracijo, ki je pravilno pripeljal po svoji strani, motor pa je zdrsel mimo vozila. Mladi motorist je kljub zdravniški pomoči umrl na kraju nesreče. Med vožnjo je uporabljal predpisano in priporočeno motoristično opremo,« so o nesreči poročali iz novomeške policijske postaje.
Nesrečne okoliščine
»Želel si je, da bi firmo rešili. Nikoli mu ni bilo težko vstati, niti ponoči, samo da bi bile stranke zadovoljne.
Po naših podatkih je šlo v nesreči za splet nesrečnih okoliščin. Po cesti sta se takrat drug za drugim peljala dva avtomobila, oba z belgijskimi registrskimi oznakami. V trenutku, ko je nesrečni Jure izgubil oblast nad motorjem, je šel prvi avto že mimo njega, tako da je nato zdrsel pod drugega. Če ne bi bilo tega, bi nesrečo najverjetneje preživel.
Kljub mladosti je za seboj pustil veliko zapuščino. Med drugim je bil izreden športnik. »Lani je postal svetovni prvak. Bil je perspektiven in obetajoč športnik. Tudi zelo miren in skromen fant. Skratka, pravi potencial. O njem res lahko govorimo samo o superlativih,« nam je povedal Iztok Vorkapić, predsednik novomeškega kluba za tajski boks Scorpion Gym in predsednik Slovenske zveze tajskega boksa. Novica o smrti njihovega nekdanjega člana ga je zelo pretresla. »Težko je zbrati besede... V šoku smo,« je dejal in dodal, da je to velika izguba za slovenski šport.
Kot že rečeno, je Jure lani v italijanski Pisi osvojil naslov svetovnega prvaka v K-1 v kategoriji do 77 kg po verziji organizacije WTKA (World Traditional Kickboxing Association). »S svoji hladnostjo je upravičil svoj vzdevek Iceman in nasprotniku (Giovanniju Rediju, op. p.) takoj pokazal, da ta ne bo zlahka zmagal, kot je sprva mogoče kazalo na papirju,« so takrat sporočili iz kluba.
Brat največji vzornik
Velika zasluga za Juretov takratni uspeh in tudi prejšnje je imel njegov brat Gregor, ki ga je treniral. »Moj največji vzornik je seveda brat Grega. On je tisti, ki me vedno podpira, pomaga in mi daje nasvete. Če ne bi bilo njega, bi bilo moje življenje popolnoma drugačno in zato sem mu vsako sekundo življenja hvaležen,« je lani povedal za spletni portal Na dlani.
Jure se je lani odločil, da se z boksom aktivno ne bo več ukvarjal, ampak da bo aktivneje pristopil k reševanju družinskega podjetja. »Želel si je, da bi firmo rešili. Delal je od petih zjutraj do sedmih zvečer. Nikoli mu ni bilo težko vstati, niti ponoči, samo da bi bile stranke zadovoljne in da bi firmo rešili,« nam je pripovedovala Jožefa in dodala, »da nas je vse gor držal«. »Imel je upanje, da se bo vse pozitivno izteklo. Še meni je rekel, da naj me ne skrbi, da je to njegova naloga,« s solzami v očeh pripoveduje in dodaja, da se je vsako soboto popoldne, ko se je vrnil iz službe, z motorjem odpravila na en krog ali dva. »Rekel je, da uživa v tem. Da se sprosti in malo pozabi na vse.« Na vprašanje, zakaj se je odločil, da zapusti svojo veliko ljubezen, tajski boks, nam je Jožefa odgovorila, da ni bil zadovoljen s tem, kako malo so pri nas cenili ta šport, v katerem je blestel na svetovni ravni. »Vedel je, da v tem ni prihodnosti, da od tega ne bo mogel živeti,« je še dejala. Da je bil fant poln načrtov za prihodnost, tudi da si bo zgradil hišo, pa nam je povedal njegov oče Peter.
