ŠTORE, ŠENTJUR – V soboto popoldne je sorodnike Ervina Škoberneta – doma je bil iz Štor, zadnja štiri leta pa je živel v Šentjurju in delal v Nemčiji – razžalostila vest, ki so jo domačim s cmokom v grlu sporočili njegovi potapljaški prijatelji. Ervin se je namreč z nekaterimi člani Potapljaškega društva Pozejdon iz Šentjurja, katerega član je bil, odpravil na eno od zadnjih letošnjih dogodivščin na hrvaški otok Cres, natančneje v pristanišče Veli Bok. A zanj je bilo to potapljanje tudi zadnje, saj mu je kmalu zatem, ko so se s čolnom kluba odpravili na morje in se okoli pol dvanajstih z njega podali v globino, postalo slabo. Kot je poročal hrvaški 24sata, je Ervinu, ko je bil ta na globini kakšnih 15 do 17 metrov, zmanjkalo zraka in mu je postalo tako slabo, da si je z ust sam snel dihalni aparat in z zadnjimi močmi priplaval nazaj na površje do čolna. Vodja potapljaškega čolna je nemudoma poklical nacionalni center za usklajevanje iskanja in reševanja na morju na Reki, od koder so na otok napotili reševalce. Ti so čoln pričakali na obali, Ervin pa je kljub takojšnji zdravniški pomoči in oživljanju okoli 13. ure umrl.
Športnik in podjetnik
Osemintridesetletni Ervin Škoberne je bil nekdaj izjemen športnik, nam je povedal eden njegovih sorodnikov, ki ga je njegova smrt zelo prizadela. Kot smo izvedeli, je bil še leta 2010 tudi član Nogometnega kluba Kovinar Štore, o čemer priča tudi ena od fotografij na njegovem družabnem omrežju, bil pa je tudi glasbenik, član Pihalnega orkestra štorskih železarjev. Po poklicu je bil električar, leta 2008 pa je ustanovil samostojno podjetje in se ukvarjal z montažo stavbnega pohištva, predvsem oken in vrat. A tako kot mnogo samostojnih podjetnikov se je tudi on spopadal z neplačniki, ki mu za pošteno opravljeno delo niso redno poravnavali računov. Podjetje je zaprl in podjetniško pot pred tremi leti nadaljeval v Nemčiji, kjer je bil, tako povedo njegovi najbližji, izjemno uspešen.
»Govoril je več jezikov, poleg nemščine in angleščine je obvladal tudi italijanščino, o tem, da mu je posel cvetel, pa priča tudi to, da je imel v zadnjem obdobju zaposlenih že pet visoko izobraženih inženirjev. Veliko dela je imel predvsem na düsseldorfskem letališču pa tudi na Poljskem,« nam pove eden njegovih sorodnikov, ki se ne želi izpostavljati v javnosti. Pred približno tremi, štirimi leti se je včlanil v Potapljaško društvo Pozejdon, potapljanje pa ga je povsem prevzelo. »Neizmerno je užival pri tem in zelo veliko so se hodili potapljat,« je povedal sorodnik.
V Šentjur se je preselil z dekletom, s katerim si je najbrž nameraval ustvariti družino. Še prej pa si je neznansko želel shujšati. Teža, ki jo je pridobil v zadnjih letih, ga je neizmerno ovirala, imel pa je tudi določene zdravstvene težave, zato se je odločil, da bo temu naredil konec. Ker različne diete niso dale rezultatov, se je odločil, da bo odšel na operacijo želodca. »Partnerica mu je menda še tik pred odhodom rekla, naj nikar ne hodi na potapljanje zdaj, ko se že pripravlja na operacijo, a je ni ubogal,« je še potožil njegov sorodnik. In v resnici je doživel srčni napad, ki je bil zanj usoden, njegove številne sorodnike in prijatelje pa je ovil v neizmerno žalost.
