NOVO MESTO – »V zadevi, po kateri sprašujete, je bila 26. avgusta na okrožno sodišče v Novem mestu vložena obtožba zoper M. P. zaradi kaznivega dejanja umora po 1. in 4. točki 1. odstavka 116. člena KZ-1B. Poleg te osebe v tej zadevi trenutno ni drugega obtoženca,« na vprašanje, kakšna je bila njihova odločitev v enem od najokrutnejših umorov na Slovenskem zadnjih let, odgovarja šef novomeških tožilcev Srečko Hočevar. Ni pa še znano, kdaj se bo primer preselil v kazenske sodne klopi, saj v krajevnem hramu pravice pojasnjujejo, da obtožba ni pravnomočna, ker je obramba proti njej vložila ugovor.
Dve leti so ga iskali zaman
Kdo ve, ali so tožilci zbrali dovolj dokazov proti 23-letnemu Miranu Plutu z Jugorja, v javnosti namreč velja prepričanje, da materialnih nimajo in da imajo v rokavu le pričanje skesanca, ki se je prav zaradi te svoje vloge izognil kazenskemu postopku. Čeprav bi lahko preganjali tudi mladeniča po imenu Tomaž, pa da tožilec Hočevar s stavkom »Poleg M. P. v tej zadevi trenutno ni drugega obtoženca« vedeti, da organi pregona od Tomaža pričakujejo, da Pluta na sodnem procesu čim bolj namoči, sicer tudi njega čaka pregon zaradi pomoči storilcu po storitvi kaznivega dejanja. Jasno je namreč, da je grešil proti zakonu, saj je morilcu pomagal, da ga ne odkrijejo, za kar bi ga lahko doletelo do pet let zapora.
Zgodba o tragični smrti 21-letnega Jureta Erjavca iz Sel pri Dolenjskih Toplicah je še vedno ovita v gosto tančico skrivnosti, preiskovalci zločina pa so mozaik sestavili ravno s pomočjo skesanca. Več kot dve leti je bil Erjavec na policijskem seznamu pogrešanih oseb, o njem so se spletle govorice, da so ga ugrabili in trgovcem s človeškimi organi prodali dolenjski Romi, nekateri njegovi znanci so sumili, da se je zameril trgovcem z mamili, drugi pa, da se je naveličal življenja v dolgočasni Sloveniji, zato jo je brez slovesa od domačih mahnil na tuje.
Le redki so si upali šepetati, da slutijo, kaj se je z njim zgodilo 25. februarja 2012. Krivili so fante, s katerimi so ga nazadnje videli. A menda niso šli skupaj na kebab v Novo mesto – s takimi podatki so ob začetku preiskave bojda razpolagali tudi policisti –, je govoril eden od njegovih prijateljev, ampak so ga po gozdnih poteh zvlekli do Metlike, tam pa poskrbeli, da za vselej izgine.
Starši so njegovo izginotje prijavili že naslednji dan, v Selah in širši okolici so se pojavili letaki z njegovo fotografijo in prošnjo za koristne informacije. Steklo je več iskalnih akcij v porečju Krke, v kraških breznih in krajih, kjer se je običajno zadrževal, policisti so opravili na ducate poizvedovanj in pogovorov, v operacijo Erjavec so vključili tuje varnostne organe, toda vse je bilo zaman, do storilcev jih ni pripeljalo ničesar.
Načrtoval, saj je imel folijo
Tako je bilo vse do letošnjega maja, ko jih je vse več indicev napeljalo na utemeljeni sum, da je 21-letnik postal žrtev umora, »več namigovanj gre tudi v smeri, da se je pogrešani skupaj z osumljenim zapletel v kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami, vendar dosedanja kriminalistična preiskava tega ni potrdila«, so pojasnjevali na novomeški policijski upravi.
Tomaž je policiste 3. junija naposled pripeljal do betonskega vodnjaka ob zapuščeni zidanici pri Dolnjem Suhorju, iz katerega so izvlekli Juretovo truplo, potem pa se jim še izpovedal.
Šele na sojenju bo znano, ali je tudi pred preiskovalnim sodnikom ponovil pripoved, da je bil 25. februarja zvečer s Plutom v nekem novomeškem lokalu, ko je tega poklical Jure, in zmenili so se, da gredo v Bršljin do lokala Kavka. Po nekaj pijačah so se odločili, da se zapeljejo še kam; ko pa so med vožnjo prispeli do gozda med Birčno vasjo in Velikim Podljubnom, je Plut Tomažu ukazal, naj ustavi, Jureta pa povabil, naj gre z njim, češ da gresta nekaj pogledat.
Minilo je nekaj časa, Tomaž je slišal vrsto strelov, do avta pa se je vrnil le Plut ter mu povedal, kaj je storil. Tomaž ga je odpeljal nazaj v Novo mesto do njegovega avtomobila in vrnila sta se na kraj zločina. Truplo sta ovila v folijo, ga naložila v prtljažnik, odpeljala do vodnjaka in vrgla vanj.
Miran Plut je dejanje zagotovo načrtoval, so prepričani organi pregona, saj je v avtu ravno zato imel folijo. Jureta Erjavca je štirikrat ustrelil v hrbet zato, ker mu je dolgoval 3000 evrov, ta pa je zagotovo vztrajal, naj mu jih vrne. Gre torej za zahrbten umor iz koristoljubja, in kaj lahko se zgodi, da bomo že čez nekaj mesecev na novomeškem okrožnem sodišču izvedeli, da so še enega nepridiprava obsodili na najvišjo mogočo kazen po naši zakonodaji, torej na 30 let zapora. In čeprav obramba ugovarja obtožbi, se najverjetneje zaveda, da ji ne bo uspelo, zato prav v teh dneh poteka intenzivna priprava Plutovega zagovora.
