Enkrat nedolžen, drugič
 morilec, kaj bo v tretje?

LJUBLJANA – Že od vsega začetka je bilo slutiti, da bo primer uboja Mustafe Rastoderja precej trd oreh za tiste, ki morajo pripeljati zločin od preiskave do pravnomočne sodbe v imenu ljudstva. Potem ko so ga v noči na 16. januar 2009 osemkrat ustrelili v njegovem stanovanju na Litostrojski 10, o storilcu ali storilcih kar nekaj časa ni bilo ne duha ne sluha.

Sprva je policija celo preiskovala domnevo, da ga je ubilo njegovo dekle Anja, saj so stanovalci prej večkrat slišali njune prepire, še popoldne pred tragedijo naj bi se denimo opravičevala enemu od nergajočih stanovalcev: »Opravičujeva se, sosed, in ti obljubljava, da nikoli več ne bova imela pizdarij!« A že ob enajstih zvečer se je bojda zaslišalo Anino vpitje s hodnika pred Mustafovimi vrati: »Odpri, kurba! Odpri, kurba!« Trajalo naj bi nekaj minut, potem je vse skupaj potihnilo in zjutraj so Mustafo našli mrtvega.

Kmalu so prijeli njegovega prijatelja Radenka Đurđevića, primer pa je nekaj časa obveljal kot rešen, saj je ta na policiji priznal. Pozneje si je premislil ter vztrajal, da je bilo priznanje plod več kot 60-urnega mučenja na policiji, ko ni več vedel, kaj govori in podpisuje.

Sledil je sodni maraton, najprej so ga okrožni sodniki oprostili, za njimi pa višji sodniki spoznali za krivega in mu prisodili 12 let zapora. Vrhovno sodišče je poskrbelo za še en preobrat v tej zgodbi, razveljavilo je namreč obsodilko in zadeva se je včeraj po več kot triletnem mirovanju znašla na seznamu obravnav kazenskega oddelka prvostopenjskega sodišča. Pred novim sodnikom v tej zgodbi Martinom Jančarjem je bil za Đurđevića razpisan predobravnavni narok zaradi uboja – grozi mu do 15 let zapora –, in glede na to, da je med dozdajšnjim sodnim postopkom vpletenost v dejanje odločno zanikal, je bilo kajpak pričakovati, da bo še naprej vztrajal pri »Tega nisem storil.« To je predvidevala tudi tožilka Jerneja Pielick, ki zanj niti ni pripravila ponudbe v zameno za priznanje krivde.

Ker je primer toliko časa ležal nedotaknjen, so se vpleteni sicer strinjali, da bi bilo novo sojenje najbolje izpeljati po hitrem postopku, ker pa zadeva ni priporna in zato ne prednostna, bo sojenje steklo šele proti koncu avgusta, ko bodo končane sodne počitnice. Se pa v postopku ne bo mogoče izogniti ugoditvi nekaterih zahtev vrhovnega sodišča, pomembno bo denimo vnovično zaslišanje izvedenca za balistiko Janeza Golje, saj so na Đurđeviću odkrili sledi smodnika, Golja pa je ocenil, da to še ne pomeni, da je iz tetejke streljal ravno on. Na novo bodo postavili tudi izvedenca psihiatra, Đurđević se strinja, da ga pregleda.

Šele po pravnomočnem koncu vnovičnega sojenja pa se bo pokazalo, ali imajo prav organi pregona, ki so prepričani, da so v Đurđeviću odkrili pravega storilca, ali njegov odvetnik Miha Kunič, ki že ves čas benti, da so na zatožno klop posadili popolnoma napačnega človeka. »Postopek temelji zgolj na eni izsiljeni izjavi. Skrajni čas je, da preiskovalci najdejo pravega storilca.«