LJUBLJANA – Ko so policisti 18. decembra po spektakularnem avtomobilskem begu sredi Ljubljane odvzeli prostost trem Albancem, se je v preiskovalce zločinov bojda zagrizel sum, da bodo zaradi relativne časovne sovpadnosti s tem prijetjem razrešili kar dva zločina: nezaslišani umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika s 16. decembra na Viču in brutalni napad na 28-letnega Kosovarja Demirja Vorfaja, ki je bil brutalno pretepen na Vodmatu. Toda preiskava direktorjevega umora je kmalu krenila v popolnoma drugo smer, saj je osumljen njegov nekdanji sodelavec Milko Nović, organi pregona pa so doslej očitno zbrali dovolj dokazov, da so se 44-letni Kico Periku, 35-letni Afrim Sinaj in 31-letni Artur Kuka po naročilu 50-letnega peka Idriza Muqaja, ki živi v Kisovcu, s hladnim in strelnim orožjem spravili na ljubljanskega peka Vorfaja.
Poslan, naj si izterja dolg
Obtožba jim očita povzročitev hude telesne poškodbe, za to kaznivo dejanje zakonodaja predvideva od šest mesecev do pet let zaporne kazni, kot oteževalna okoliščina pa je dodano, da je bilo dejanje storjeno v sostorilstvu. Sinaj, Kuka in Periku so Vorfaja 18. decembra nekaj minut pred eno zjutraj pričakali na Sketovi, ko se je ta odpravljal na delo v pekarno, eden je vanj uperil pištolo, drugi ga je z malce manj kot meter dolgo železno palico lopnil po glavi in zatilju, tretji se je nanj spravil s pestmi. Omahnil je na tla, udarci pa so še naprej padali po njem. Ko mu je uspelo enemu od napadalcev iz rok iztrgati palico, pa sta mu krogli prebili gleženj in golen desne noge. Nekako mu je uspelo uiti in poiskati zdravniško pomoč v kliničnem centru, kjer so po šestih dneh hospitalizacije sestavili dolg seznam njegovih poškodb: od številnih podplutb in manjših krvavitev v možganski skorji, zlomljenega nosu in dvojnega zloma reber do dveh prestrelov, pri čemer je ena krogla zlomila gleženjsko kost.
Napadalce je vzela noč, kriminalisti so začeli zbirati obvestila in se še istega dne okrog 18. ure zapodili za toyoto yarisom italijanskih registrskih številk, jo nekajkrat zaman poskušali ustaviti, v Bleiweisovi ulici so opazili, da je iz bežečega vozila nekdo nekaj odvrgel (šlo je za pištolo, iz katere so streljali na Vorfaja), še istega večera pa so osumljence prijeli v enem od lokalov v Plavi laguni ob Dunajski cesti.
Žrtvi se sprva ni niti sanjalo o tem, kdo ga je napadel. Za Perikuja, Sinaja in Kuko še nikoli ni slišal, zgodba pa mu je začela postajati nekoliko jasnejša šele, ko je izvedel za ugotovitve preiskovalcev, da je v ozadju napada Muqaj. Ta naj bi trojico Albancev napotil do Sketove, kamor pa sam v skoraj usodni noči za svojega znanca ni odšel.
Nekaj mesecev prej je Vorfaj prišel v Slovenijo, da v Ljubljani odpre pekarno, za pomoč pri tem je zaprosil Muqaja, za katerega je pač mislil, da je njegov prijatelj. Od njega sta z bratom nato najela pekarno na Resljevi cesti, mu menda veliko že plačala, dolgovala pa še 30 tisočakov. Vorfaj naj bi zaprosil Muqaja, ali mu lahko preostali dolg poplača v enem letu, ta pa naj bi vztrajal pri datumu konec decembra 2014. Med enim od pogovorov naj bi padale neprijetne besede, še dan pred napadom naj bi se sestala, Muqaj pa ga je ob kavi jel skrivnostno spraševati, kdaj bo šel ta večer delat, bo to storil peš ali z avtom...
Muqaj je očitke na svoj račun sicer odločno zavrnil, med aretacijami v Plavi laguni je bil bojda s Kuko le zato, da mu plača 1500 evrov, kolikor mu jih je dolgoval za kuhinjo, ki naj bi mu jo ta opremil v stanovanju v Draču. Odgovor na vprašanje, ali je Kuko res poslal nad Vorfaja, naj od njega izterja njegov dolg in bo potem poplačan tudi on, pa bodo začeli že kmalu iskati med sojenjem na kazenskem oddelku mestnega okrožnega sodišča.
Decembra dvakrat gorelo
Eni od prvih sumov, da naj bi bili omenjeni Albanci vpleteni tudi v Jamnikovo likvidacijo, so torej hitro padli v vodo, toda obtožba po naših informacijah v enem od stavkov omenja, da je bila proti Arturju Kuki in Kicuju Perikuju medtem vložena tudi kazenska ovadba zaradi kaznivih dejanj požiga.
Izvedeli smo, da je govor o dveh požarih, ki sta v začetku decembra izbruhnila v pekarni na ljubljanski Glinškovi ploščadi. Prvič je zagorelo 1. decembra okrog pol enih ponoči, ko so bili gasilci Gasilske brigade Ljubljana in PGD Ježica hitrejši od uničujočih zubljev ter so požar lokalizirali, slabše pa se je tamkajšnjim pekarjem godilo v noči na 8. december, ko je v proizvodnem in prodajnem delu Pekarne Glinška znova zagorelo, ta je bila skoraj uničena in zaradi obnove kar nekaj časa zaprta.
Po dveh takih dogodkih v enem tednu je bil kajpak od vsega začetka upravičen sum, da gre v obeh primerih za kaznivo dejanje, za drugo se je neuradno izkazalo, da je nekdo razbil šipo, po notranjosti polil bencin in zakuril, eden od dokazov s kraja dejanja naj bi bil tudi v bližini odvržen vžigalnik. Med domačini je bilo slišati govorice, da je nekdo videl, kako je pred pekarno parkiral taksi, iz njega so poskakali ljudje, nedolgo zatem pa so Glinškovo in sosednjo Bratovševo ploščad že razsvetljevali zublji. Zanimivo je, da bojda tudi na Glinškovi za Kuko in Perikuja niso še nikoli slišali.