Ena krava poginila, devetim skrajšali muke

KRANJ – Visok steber dima se je v torek pozno popoldne, nekaj po 17. uri, začel viti iz kranjskega predela Stražišče. Tam je ogenj zajel gospodarsko poslopje in hlev domačije Pr' Lukš. V hlevu je bilo 34 glav živine. Ena krava je poginila. Tri so bile tako opečene, da so jim pot podaljšali do klavnice, kamor so po požaru odpeljali še šest starejših glav govedi. Preostalo živino so gasilci ob nepogrešljivi pomoči okoliških kmetov pravočasno spravili na varno.

Samovžig sena?

Ogenj je popolnoma uničil gospodarsko poslopje in hlev. Po prvih, neuradnih podatkih je nastalo za približno 100.000 evrov škode. Zakaj je zagorelo, uradno še ni znano, kriminalisti pa menda raziskujejo, ali je nastal samovžig sena.

Gospodar kmetije Janez Porenta, ki je tudi direktor kranjske Kmetijsko-gozdarske zadruge Sloga, je jutro po požaru pojasnil: »Med požarom sem bil v zadrugi. Poklicala me je žena, ki je bila doma s hčerko. Tudi mi smo klicali na pomoč, a so bili gasilci o ognju že obveščeni. Ko sem z drugega konca Kranja prišel domov, je bilo tu že kakih petdeset ljudi – gasilcev, policistov in sosedov, ki so reševali, kar se je rešiti dalo.« Na varno so, poleg večine živine, pripeljali tudi večji del kmetijske mehanizacije. Tistim, ki so v hudih urah nesebično pomagali, je gospodar kmetije nadvse hvaležen: »Vsi so dali vse od sebe.«

Najverjetneje je o požaru na interventno številko prvi sporočil domačin Ivan Oselj. Medtem ko je v ozadju našega pogovora gašenje še potekalo, je povedal: »Bil sem na balkonu, ko sem opazil, da se s sosedove kmetije kadi. Ogenj je že švigal po zraku in hitro sem poklical na pomoč.«

Med prvimi so na pomoč priskočili domačini, tisto popoldne zbrani v bližnji avtomehanični delavnici in bližnjem lokalu. Lastnik Darko Plesnik pravi: »Ko smo zavohali dim in ugotovili, da gori le kakih deset metrov proč, nas je pet takoj šlo pomagat. Prišli smo, še preden so prispeli gasilci. Od nekod se je znašla črpalka in z vodo smo začeli polivati sosednjo, Lavtarjevo domačijo. K sreči smo jo obvarovali pred ognjem. Nato smo, s pomočjo okoliških kmetov, iz gorečega poslopja spravili še dve kravi in telička, ki so bili najbolj ogroženi. To ni bilo lahko, saj so bile živali preplašene.«

Sosed vzel
 živino pod streho

Preživela živina je noč prespala v hlevu domačije Foltan, kjer je gospodar Pavle Križnar pojasnil: »Seveda sem sosedu takoj ponudil pomoč in njegovi živini odstopil del hleva. Veste, tudi meni so sosedje nesebično pomagali leta 1980, ko je v našo kmetijo udarila strela in je pogorela celotna domačija.«

Gašenja požara, največjega na Gorenjskem v zadnjem obdobju, se je lotilo več kot sto poklicnih in prostovoljnih gasilcev, ki jih je vodil Miran Štular. »Že ko smo se iz Kranja peljali po Gaštejskem klancu, smo lahko slutili, da je požar močno razvit, saj je bilo že od daleč videti visok steber dima. Takšnega požara v vseh 33 letih gasilskega poklica ne pomnim. Po dobri uri gašenja smo dosegli, da se ni več širil.«

Naenkrat dva klica na pomoč

Lahkega dela gasilci niso imeli. Termometri v gorenjski metropoli so kazali krepko čez 30 stopinj Celzija, kar je pomenilo, da jim je bilo v večslojnih zaščitnih oblekah peklensko vroče. »Zaradi vročine so se gasilci hitreje utrudili in potrebnih je bilo več menjav. Gašenje je bilo zahtevno tudi zato, ker je ogenj izbruhnil v strnjenem naselju in grozilo je, da se razširi še na sosednja poslopja,« je težko delo kranjskih gasilskih enot strnil vodja intervencije.

Ko so bili zaradi krotenja zubljev na domačiji Pr' Lukš, pa je iz le par ulic oddaljene Delavske ceste prispel še en klic na pomoč. »Tako smo morali prerazporediti enote. Pri gašenju obeh požarov so sodelovale vse bližnje gasilske sile,« je o gašenju na kmetiji Janeza Porente in vzporednem požaru nadstreška v okolici dejal vodja četrte izmene kranjskih poklicnih gasilcev Miran Štular. Pohvalil je odličen odziv in nepogrešljivo pomoč prostovoljnih gasilskih enot, ki so v Stražišče prispele s širšega kranjskega območja.

Prvi podatki govorijo, da je v gašenju sodelovalo prek sto poklicnih in prostovoljnih gasilcev. Številni so na kmetiji ostali pozno v noč. Čiščenje pogorišča in gašenje tlečih kupov sena sta se pospešeno nadaljevali tudi jutro za tem, ko so si kraj dogodka že ogledovali kranjski kriminalisti in ugotavljali vzrok požara.