Elektroomarico razneslo, a ne 
zaradi pravoslavnega božiča

CELJE – Na začetku predlanskega januarja je v celjskem naselju Ostrožno odjeknila silovita eksplozija, ki je stresla celotno sosesko. V zrak je zletela elektroomarica, na katero je bila priključena tudi stanovanjska hiša, v kateri so bivali otroci Esada Čehajića in njegova nekdanja žena Blanka Godec. Policistom do danes ni uspelo ugotoviti, kdo in zakaj je podstavil eksploziv. Čehajić je že takrat imel odgovore na nerešljiva vprašanja celjskih mož postave. Zdrdral jih je v mikrofon novinarke komercialne televizije in nakopal si je zasebno tožbo danes 47-letnega Zaima Draganovića. Pred obličjem televizijskega avditorija ga je namreč postavil v vlogo naročnika, o izvajalcu pa ni bil povsem prepričan.

Čehajić se je leta 2010, kot je znano, proslavil z naznanitvijo sodnika Škoberneta, letos je po 16 letih naposled dočakal sodbo za posredovanje pri prostituciji in se izvlekel s pogojno kaznijo. Z Draganovićem sta prišla navzkriž zaradi nakupa sporne hiše, ki jo je sodišče prodalo na dražbi, kupec pa je zanjo odštel vsega 50 tisočakov. Čehajić je objekt od novega lastnika želel odkupiti, da bi družina lahko še naprej bivala v njej, k kupnini bi dodal še 20 odstotkov in poravnal bi stroške. Draganović je bil kvečjemu pripravljen na kupčijo, ki bi mu prinesla 300.000 evrov. Ko je usekalo, je Čehajić, ki je takrat že bival v drugi hiši onkraj ceste, pokanje sprva pripisoval pravoslavnemu božiču, nato pa začel razmišljati o krogu osumljencev. V mislih so se mu porajale osebe iz podkupovalne afere in Draganović, ki je po njegovem mnenju imel pravšnji razlog, da je omarica zletela v zrak.

Včeraj je pred sodnico Ingrid Lešnik znova zavrnil krivdo, a govorili so več o diverzantskem podvigu sredi Ostrožnega kot o žaljenju v informativni oddaji. »V življenju se še z nikomer nisem sprl, v Sloveniji ni osebe, s katero bi bil v sporu. Ne verjamem v zakone, na sodišču ni pravice. Jaz ne grozim, jaz naredim. Zaim je hotel izseliti mojo družino, kar poglejte, kolikokrat je bila policija na Ostrožnem zaradi njega. Kriminalisti so do jutra preiskovali kraj eksplozije, na omarici so našli ženski DNK. Draganovićeva ljubica je hodila tam okoli in moje spraševala, kdaj bodo odšli. Kar primerjajte njen DNK.« Tožnik, ki pravi, da je za bombo izvedel šele, ko ga je novinarka poklicala za izjavo, to vidi drugače. »Dokler se Čehajić ni vrnil v Slovenijo, ni bilo težav. Potem je nagovoril svoje sinove, ki so me tudi napadli. Spor sem bil pripravljen rešiti za mizo, s pogovori, po mirni poti, četudi na sodišču, ne pa s silo, kot on. Trdi, da sodna dražba ni bila legalna. Na tožilstvu ima prijatelje, to vsi vemo. Res sem zahteval 300 tisočakov. Same stroške imam s to hišo.« Draganović je pojasnil, da je pri Elektru Celje naročil izklop elektrike in za to plačal nekaj deset evrov, a ker hiša formalnopravno še ni bila njegova, saj je tekel pritožbeni postopek, so ga s 1300 evri oglobili zaradi motenja posesti, odvetniki pa so ga stali 36.000 evrov. Esad, ki mu ob pogledu na Zaima še vedno postane slabo, je odločen dokazati vpletenost, tudi če bo to moral storili na drugem sodišču. Sojenje se bo nadaljevalo 27. avgusta.