Elektrika pobila krave, Anton za las ušel smrti

VERAČE – Gospodar domačije v Veračah pri Virštanju Anton Hrvatič niti dva tedna po tistem, ko je zaradi električnega udara v hlevu ostal brez polovice živine, še vedno ne ve natanko, kako bo njegova kmetija, ki je živela pretežno od pridelave mleka, preživela naslednje zimske mesece. Anton se zaradi pogina govedi v novo leto gotovo ni mogel podati preveč optimistično, dasiravno so sosedje in sorodniki njegovi družini nemudoma priskočili na pomoč. A pojavila se je težava, saj je sosedov zelo malo, zato ne morejo zbrati dovolj pomoči.

Na neki način so imeli Hrvatičevi tudi veliko sreče. Gospodar je bil pozoren na nenavadno oglašanje živali in hitro je spoznal, da je nekaj narobe. Srečo je imel še pri reševanju, saj bi ga prav lahko ubila elektrika, ki je pokončala pet krav mlekaric in telico. »Nenavadno so mukale. Pohitel sem v štalo, dve telici sta že ležali na tleh. Nisem bil povsem prepričan, kaj se dogaja, saj je bila ura okoli treh popoldne. Takrat običajno ne grem v hlev, saj živina počiva in ni nič nenavadnega, če krave ležijo. Nato so se začele oglašati še krave na drugi strani štale. Skoraj vse so že popadale po tleh.« Pravo čudo, da ni streslo še Antona (najverjetneje so ga rešili gumijasti škornji), ko je odpenjal živino, ne vedoč, da je v verigah smrtonosni električni tok. Tisti hip je spoznal, da električna napetost klesti po njegovi živini, zato je nemudoma izključil napetost v elektroomarici. Če ne bi reagiral tako hitro, v hlevu ne bi ostalo ničesar več.

»Elektrika je pomorila šest glav – pet mlekaric in telico. Preživeli so enoletni telici, tri mlekarice in dve teleti. Preživele mlekarice imajo komaj dovolj mleka za enomesečna teleta, torej ga za pridelavo ne ostane nič,« je zaskrbljen Anton. Prva naloga je torej obnoviti čredo, kar pa ne bo tako preprosto. Že samo s finančnega vidika gre za velik zalogaj, kajti cena približno dvoletne mlekarice znaša do 1200 do 1500 evrov, za nameček pa jih je pozimi težko kupiti. »Najugodnejši čas za nakup je jesen ali pomlad. V zimskem času se tu in tam najde kakšna krava, ki bi bila na prodaj, a to večinoma v primerih, ko kmetom zmanjkuje krme.« Pri Hrvatičevih so v hlev doslej pripeljali zgolj eno simentalko.

»Težko ocenjujem škodo, vsak na te zadeve gleda malo drugače. Huje je, ker je pridelava mleka naša osnovna dejavnost, kakor je za delavca pač osnovna plača. Ne moremo pripeljati kakršne koli krave. Najrajši bi kupil žival, staro dve leti, lahko je breja, njeno mleko mora biti primerno za oddajo, njena cena pa realna,« pripoveduje 53-letni gospodar. Od dohodka kmetije živi petčlanska družina Hrvatičevih – sin je še osnovnošolec, hči srednješolka, skrbijo tudi za Antonovo 80-letno mater. »Veste, lansko leto ni bilo kdo ve kako donosno. Nismo pridelali veliko mleka, le po kakšnih 50 litrov na dan (odkupna cena znaša okoli 30 centov za liter, op. a.). Prej smo ga oddajali tudi po dvakrat toliko. Nekaj dohodka nam zagotavljajo še vinogradi, zemlja tod okoli pa ni dovolj kakovostna.«

Klic na pomoč

O vzroku ubijalskega kratkega stika v hlevu niti Anton niti preiskovalci še ne vedo ničesar. »So mi rekli, da verjetno ne bodo več raziskovali vzroka oziroma kod se je pojavila napaka, čeprav so dejali, da bi zelo radi vedeli, kaj se je zgodilo. Nimam kaj, poskrbeti moram za novo napeljavo.« Kmetija nima zavarovalne police za take primere, zato so Hrvatičevi odvisni predvsem od pomoči in razumevanja ljudi. Krajani Verač so se povezali in na pomoč pozvali vsakogar, ki lahko ustrezno pomaga, najbolj seveda pri obnovi črede. Na pristojno upravno enoto so naslovili vlogo za dovoljenje za zbiranje pomoči, v reševanje se bo najverjetneje kmalu vključil tudi območni Rdeči križ.