LJUBLJANA – Izjemno redko se zgodi, da s pomočjo palice iz zapora v hram pravice prikoraka 80-letni možakar, kar je storil Pavel Koder, upokojeni podjetnik in razvpiti Elanov finančnik, ki se ga je večkrat omenjalo pri nenavadnih črnih računih nekdaj paradnega konja te gorenjske družbe. Na kranjskem okrožnem sodišču je bil pred časom pravnomočno obsojen zaradi gospodarskih kaznivih dejanj na dve leti in dva meseca zapora, ki jih zdaj prestaja na Dobu, a se bržkone lahko zgodi, da bo na jesen življenja bivanje za rešetkami podaljšal.
Tožilstvo Kodru očita, da je pred dobrim desetletjem zlorabil položaj ali pravice pri opravljanju gospodarske dejavnosti, saj si je domnevno kot direktor družb Maygut in Mikona nezakonito prilastil veliko premoženjsko korist. Sprva so mu očitali tudi nečednosti v družbi Vito, katere prokurist je bil, a je bila obtožba v tem delu zavrnjena. Zaradi zlorabe položaja ali pravic so ga že obsodili na štiri leta zapora, a so mu zaradi grehov iz preteklosti preklicali pogojni obsodbi in izrekli skupaj pet let zapora. Senat pod predsedstvom okrožne sodnice Andreje Sedej Grčar je bil prepričan, da je Koder ves čas nameraval pridobiti protipravno premoženjsko korist. Ker je bil že pogojno obsojen zaradi ponareditve ali uničenja poslovnih listin oziroma ponarejanja listin, pa kazni očitno niso imele posebnega učinka. Sodišče je oškodovanim podjetjem, ki jih zastopa odvetnik Mitja Jelenič Novak, priznalo tudi premoženjskopravni zahtevek. Obramba se je na obsodilno sodbo pritožila, višji sodniki pa so sodbo razveljavili in sklenili, naj o krivdi še enkrat odloči ista sodnica.
Koder je vnovič zanikal obtožbe tožilstva, da bi tuj denar stlačil v svoj žep. »Marke, šilinga, niti tolarja nisem porabil zase,« je začel svoj zagovor, a je pred tem sodnico opozoril, da bo zaradi zdravstvenih težav poskušal biti čim bolj jasen in zbran. Nadaljeval je, da ničesar ni naredil brez vednosti in dovoljenja lastnika Ignaca Draškoviča. Prav ta je menda zahteval, naj se posli vodijo v tujini, bančni računi družb v Sloveniji pa so bili tako in tako prazni. »Tudi iz kreditnih pogodb izhaja, da je bilo dogovorjeno in zahtevano, da posli potekajo v tujini,« je prepričeval sodnico. Obtoženi ne zanika dvigov z avstrijskih bančnih računov, a trdi, da je denar šel v roke Bojanu R., ki je bil za lastnika družb zelo pomemben in ga je kot zadnjega odpustil iz podjetja Mikona. »Denar je šel za potrebe družbe Mikona, s čimer se je Draškovič strinjal.« Trdi, da o tem obstajajo tudi podpisana potrdila o prevzemu denarja. V hramu pravice bo moral Koder znova pojasniti ugotovitve izvedenca ekonomske stroke, ki je že na prvem sojenju dejal, da obtoženi denarja, ki ga je dvignil z dveh avstrijskih računov družb, ni polagal ne pri blagajnah oškodovanih podjetij ne pri blagajni takratne agencije za plačilni promet, kjer so oškodovana podjetja imela odprte žiroračune. Da je prikazoval uspešnost njihovega poslovanja, je izdajal račune družbam, ki niso obstajale.
