CELJE – Enainpetdesetletni Branko Maček je včeraj po slabih dveh letih na celjskem sodišču znova prisluhnil sodbi v imenu ljudstva. V ponovljenem sojenju pod spremenjeno, milejšo obtožbo se je izvlekel z zaporno kaznijo sedmih let in štirih mesecev, dve leti po pravnomočnosti sodbe oziroma po prihodu iz zapora pa ne bo smel opravljati vozniškega izpita. Tako se je končalo drugo sodno poglavje tragedije na avtocestnem odseku pri Arji vasi, kamor je Maček 2. oktobra 2009 zapeljal ob petih zjutraj. Znašel se je na napačnem voznem pasu, kar so z življenjem plačali nič hudega sluteči mladi Celjani Peter Kračun, Nataša Godec in Tjaša Koštomaj, ki so se vračali z letališča. Preživela je samo Jerneja Rošer, vendar s hudimi poškodbami pljuč, trebuha in glave, kar občuti še danes.
Odrekel se je končni besedi
Maček je tokrat prišel na razglasitev. Na hodniku pred razpravno dvorano se je držal zase, na zatožni klopi je molčal, odrekel se je tudi končni besedi. S sodišča jo je ucvrl skozi zadnja vrata s snemalcem komercialne TV tesno za petami. Vedel je, da bo dobil milejšo sankcijo, saj je za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti že v osnovi zagroženih štiri leta manj zapora kakor za predrzno vožjo, za katero je na prvem sojenju dobil deset let zapora. Takrat mu je sodnica Marjana Topolovec Dolinšek za dve leti omilila kazen, ker še ni bil kaznovan. Včeraj mu je za nekaznovanost, priznanje krivde, pisno opravičilo svojcem in ker preživlja mladoletnega otroka, prihranila samo osem mesecev. Zdi se, da s takšno odločitvijo sodišča nihče ni zadovoljen, a jo vsi sprejemajo.
Višji državni tožilec Ivan Žaberl nima razlogov za pritožbo. »Pomembno je, da je sodišče sledilo obtožbi, da so dokazi zakoniti, tudi pri kazenski sankciji so po večini sledili tožilstvu. Ne vidim potrebe, da bi se pritožil, lahko pa to stori obramba. Še vedno menimo, da priznanje krivde v takšnih okoliščinah nima teže.« Vztrajal je, da ne gre spregledati, kako pijan je vozil – za več kot štirikrat je prekoračil dovoljeno mejo. Bil je absolutno nesposoben za vožnjo, saj niti videl ni več dobro. Posledice so bile katastrofalne. Trije mladi so morali umreti. »Maček je pogosto popival, imel je spominske luknje in je povsem nekritičen do alkohola. Predlani ga ni bilo na razglasitvi, s čimer je pokazal svoj odnos do dejanja. Izvedeli smo, da se je takrat s skuterjem vozil na območju Polzele.«
Pričakovali šest let
Po navedbah obrambe pijanost v pravnem smislu nima neposredne povezave z napačnim zavijanjem na cesto. »Preslišali ste moje poudarke, da je bilo križišče na tem delu nepravilno urejeno. Danes je tam vse drugače, a pred dnevi je na istem kraju v nasprotno smer zapeljala avstrijska voznica. Tožilstvo želi obtoženca izpostaviti v opomin drugim. Bolečina svojcev ob izgubi otrok je neizmerna, a treba je ravnati pravno razumno. Nekorektne so navedbe tožilca, da je obtoženi poskušal prikrivati alkoholiziranost, mi smo napake v prvem postopku že dokazali,« je dejal odvetnik Damir Ivančič, ki se je nadejal šestletne zaporne kazni, sklicujoč se na primerljive primere.
Spomnimo, da je Maček, ki je do razveljavitve prve sodbe na Dobu odsedel že leto dni in dva tedna, v prejšnjem zagovoru povedal, da je spil dva šampanjca, a pri tem je imel v mislih dve steklenici, ne kozarcev. Ni lagal. Nikoli niso natančno izračunali koncentracije alkohola v krvi, saj so ga pozabili stehtati. Ostalo je pri oceni, da je v času povzročitve tragedije imel najmanj 2,2 grama etanola v kilogramu krvi, kar dejansko ustreza dvema steklenicama penine. In še nekaj je pomembno. Psihiatrični izvedenec mu je zaradi stopnje opitosti pripisal bistveno zmanjšano prištevnost. A preden je posegel po prvem kozarcu, ko je s prijateljem proslavljal ločitev od žene, je bil povsem priseben. Pozneje, ko je že bil na majavih nogah, je zavestno sedel za volan in (samo)zavestno odpeljal na avtocesto, čeravno je imel možnost poklicati taksi ali poprositi koga za prevoz. Še kalkuliral je, kako bi se izognil srečanju s policisti. Da je nekaj narobe, saj vsi vozijo v nasprotno smer in mu mežikajo, je ugotovil šele po kilometru in pol. Takrat je počilo. Xsaro je odbilo v bližnji priklopnik in zatem še v tovornjak, mladi Celjani niso imeli možnosti za preživetje.
»Prišli smo do vsebinsko korektne odločitve, za kakšno kaznivo dejanje je šlo. Lahko bi hitreje končali. Dokazali smo, da so razlogi za milejšo kazen,« doda Ivančič. Sodba ni pravnomočna, z Mačkom se bo o morebitni pritožbi na višino kazni pogovoril v naslednjih 15 dneh. Polzeljan je oproščen stroškov postopka, odšteti pa bo moral za takso in za nagrado pooblaščencev sorodnikov pokojnih.
Kar vprašajte ljudstvo
Svojcev pokojnih na razglasitvi ni bilo. Alojz Kračun, oče voznika Petra, ki je sedel za volanom xsare, v katero je Maček treščil s svojim espaceom, nam je po telefonu dejal, da takšne sodbe ne more komentirati. »Trajalo je skoraj pet let, to je šolski primer. In če je to sodba v imenu ljudstva, kar pojdite in vprašajte ljudstvo.« Zaradi novega sojenja je bila prekinjena civilna odškodninska pravda. Ta se bo zdaj lahko nadaljevala. Rošerjeva vztraja pri že podanem zahtevku, drugi oškodovanci zahtevka v tem kazenskem postopku niso priglasili.
