Eden zabadal, drugi
 streljal, v zapor oba

LJUBLJANA – Edin Žunić in Daut Nezović, ki si niti po skoraj dveh letih od obračuna v avtomobilu na odcepu Prežganje na območju Besnice v okolici Ljubljane nista enotna, kaj se je dogajalo oziroma kdo je prvi začel napad, bosta morala, če bo seveda včerajšnja sodba ljubljanskega okrožnega sodišča obveljala, skupaj za skoraj osem let za rešetke. Štiri leta in osem mesecev enotne zaporne kazni je doletelo Žunića, ki je 12. februarja 2013 okoli sedme ure zvečer najprej v avtomobilu, nato pa pred njim z nelegalno predelano pištolo zastava M70 streljal na Nezovića, saj je bil spoznan za krivega poskusa uboja v prekoračenem silobranu v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti (štiri leta in tri mesece zapora) ter nedovoljene proizvodnje orožja in prometa z njim (šest mesecev zapora). Soobtoženi Nezović pa bo moral v zapor za tri leta in tri mesece, saj je Žuniću potem, ko ga je napadal z nožem in ga poškodoval, povzročil hude telesne poškodbe. Sodišče ga je oprostilo obtožbe poskusa izsiljevanja Žunića. Pregon je, potem ko je tožilstvo zaradi pomanjkanja dokazov odstopilo od obtožbe v tem delu, Žunić nadaljeval sam.

Z včerajšnjo sodbo se je končal dolgotrajen in obširen kazenski postopek, kot je ob obrazložitvi povedala sodnica Nina Drozdek Draganić, ki pa še vedno ni dal jasnega odgovora na vprašanje, kako se je začel prepir oziroma nesoglasje v avtu. Žunić je namreč ves čas postopka trdil, da ga je Nezović, kljub temu da mu je že z obrestmi vred od izposojenih 20.000 vrnil 29.000 evrov, vseskozi izsiljeval in grozil ter da ga je peljal na ogled avtodoma, s katerim bi dosegel konec izsiljevanja. Tega, kot je povedala sodnica, glede na zaslišane priče in druge izvedene dokaze, ni mogoče z gotovostjo trditi. Izpostavila je SMS-sporočila, ki sta si jih pošiljala nekaj tednov pred dogodkom in iz katerih ni mogoče videti, da bi mu Nezović grozil, ampak prej nasprotno, da sta bila do kritičnega dne v prijateljskih odnosih. Vsebina SMS-sporočila: »Samo se ti hecaj, hitro ti bo odbila zadnja ura«, ki ga je le dan pred sporom Nezović poslal Žuniću in ki naj bi kazal na grožnje, pa naj bi bila, po mnenju sodišča, »vzeta iz konteksta«. Po vsej verjetnosti, kot je nadaljevala sodnica, je med njima očitno obstajal neki posel oziroma denar, tako da je šlo prej za kakšne neporavnane račune kot izsiljevanje.

Prvi napadel Nezović, Žunić se je branil

Glede vprašanja, kdo je prvi začel napad, je sodišče bolj verjelo Žunićevi razlagi dogodka, in sicer da ga je Nezović najprej z nožem porezal po obrazu, nato se je med njima vnel prepir, v katerem je Žunić hotel Nezoviću iz rok izpuliti nož z 9,5 centimetra dolgim rezilom, a mu to ni uspelo, tako da je Nezović začel zamahovati proti njemu in ga huje poškodoval po rokah. Prav poškodbe na rokah kažejo na to, da so bile te obrambne in da je Žunić, ki je po mnenju sodnega izvedenca psihiatrične stroke Gorazda V. Mrevljeta doživel občutek strahu in ogroženosti, iz levega žepa s pištolo v samoobrambi streljal proti napadalcu. Dogajanje se je nato preselilo pred avtomobil, kjer pa je po prepričanju sodišča Žunić prekoračil silobran, saj ga poškodovani Nezović z nožem v roki ni mogel več tako ogrožati, da je moral kar trikrat streljati nanj, ne glede na vso njegovo prestrašenost. »Vi bi lahko omejili obrambo na nižjo raven, zlasti ker je bil Nezović delno onesposobljen,« je povedala sodnica, ki je še poudarila, da sta oba ravnala z »eventualnim naklepom«, saj sta v avto prišla že oborožena.

Nezovićev zagovornik Milan Krstić je v zaključni besedi opozoril na različna Žunićeva izpovedovanja glede dogodka od prvega dne dalje in na po njegovem mnenju neprofesionalno delo policistov, ki naj bi onemogočali zbiranje dokazov v korist Nezovića. »Ljubljanski policisti bi se morali izločiti iz dela, ker ima Žunić brata, ki ima visok položaj v kriminalistični policiji,« je povedal Krstić in dodal, da če bi se Žunić tako bal njegovega klienta, z njim nikoli sam ne bi šel na samoten kraj. »Tja je šel z enim namenom, da se znebi človeka, ki mu je dolžan 20.000 evrov,« je nadaljeval. Podvomil je tudi o razlagi, da je prav Nezović tisti, ki je prvi začel napad. Na to kaže, kot pravi, dejstvo, da v žepu, kjer je imel pištolo, ni bilo sledi krvi, in tudi količina delcev smodnika na rokah obeh obtožencev. »Nezović je deloval v silobranu, saj je bil napaden in se je poskušal ubraniti,« je še dejal.

Žunićeva zagovornica Aleksandra Vidovič pa je bila prepričana, da je njen klient deloval v samoobrambi in da bi mu moralo sodišče izreči oprostilno sodbo. Kot pravi, je treba upoštevati predvsem to, da se je tako v avtomobilu kot pred njim bal za življenje in da zaradi strahu ni imel v oblasti svojih dejanj. Ne dvomi pa o Nezovićevem izsiljevanju ter navajanju grozilnih SMS-sporočil in številnih drugih groženj, ki naj bi jih poslal Žuniću. Med drugim naj bi mu ta celo grozil, da ga bo ubil in da bo v nevarnosti tudi njegova družina.

Glede na to, da je sodišče v primeru poskusa izsiljevanja Nezovića oprostilo obtožbe, je Žunićeva obramba že napovedala pritožbo. Sodišče je do pravnomočnosti sodbe obema odpravilo hišni pripor, v katerem sta skupaj s priporom že skoraj dve leti. Ves ta čas se všteva tudi v prestajanje zaporne kazni. Glede premoženjskopravnega zahtevka (Žunićev znaša kar 53.000 evrov) je sodišče stranki napotilo na pot pravde. Prav ta petek se sicer na ljubljanskem okrajnem sodišču začenja pravda, v kateri Nezović od Žunića zahteva vrnitev 20.000 evrov.