PODTABOR – Ko je v torek, 16. septembra 1997, naključna popotnica na počivališču Podtabor ob gorenjski magistralni cesti našla moško truplo, nedaleč stran pa je bila parkirana rdeča katrca, je bilo kmalu znano, kdo je pokojni. Bil je 46-letni Milan Puce, nekdaj dobri znanec znanega podjetnika Cirila Luskovca, ki ga je neznanec ustrelil maja istega leta pred domačo hišo v Srednji vasi pri Šenčurju. V preiskavi so ugotovili, da je Puce storil samomor, o čemer pa so mnogi dvomili. Tudi zato, ker je bilo v obdukcijskem poročilu zapisano, da je bil samomor netipičen.
Ob dogodku je bilo nedvomno dovolj prostora za različne špekulacije o vzrokih za odločitev za prostovoljno smrt. Kratek zbir vseh informacij se je glasil, da se je podjetnik Milan Puce v svojih megalomanskih poslih zaplezal; zajemal naj bi s preveliko žlico in znašel se je v upniško-dolžniškem klobčiču, iz katerega ni videl izhoda. Osnova za takšno razmišljanje je tičala tudi v dejstvu, da sta bila pokojni Ciril Luskovec in Milan Puce, oba na Gorenjskem znana podjetnika, tesno povezana. Stična točka med njima so bile večje vsote denarja, ki ga je Puce dolgoval Luskovcu. Pa ne le njemu, po zbranih podatkih po Pucetovi smrti naj bi njegovi dolgovi skupaj znašali kar okoli dva milijona nemških mark.
Oba sta umrla zaradi strela v glavo, vendar pri tem obstaja velika razlika – Luskovca so ustrelili, Puce pa se je, glede na poročilo uradne preiskave, ustrelil sam. In še ena razlika obstaja – Luskovec je imel ob smrti veliko dolžnikov, Puce pa je za seboj pustil velike dolgove.
Je bil Puce vpleten v Luskovčevo smrt?
6. maja 1997 so pred hišo našli ustreljenega Cirila Luskovca. Policija je med preiskavo med pokojnikovo dokumentacijo o dolžnikih našla Pucetovo ime, ki je k Luskovcu večkrat prihajal v družbi Marije S., računovodkinje v kranjskem podjetju ETP. Puce, ki je imel podjetje IPC, naj bi pri Luskovcu vzel 500.000 nemških mark posojila, v velikem poslu pa je kot garant nastopalo tudi kranjsko podjetje ETP, za jamstva pa naj bi v obliki akceptnih nalogov poskrbela finančnica Marija S. Prav ona naj bi v Pucetovem imenu Luskovcu izročila jamstvo. Po tem odkritju so Marijo S., ki je delovala brez vednosti direktorja ETP in je v obliki zadolžnic svojega podjetja jamčila Luskovcu za vračilo Pucetovih posojil, v podjetju suspendirali, njena resnična vloga pri tej posojilni zgodbi pa ni bila nikoli popolnoma pojasnjena.
Sum, da bi bil Puce lahko vpleten v Luskovčevo smrt, je sprožil podatek, da je bil Puce prav tistega dne, preden se je zgodil umor, na obisku v Srednji vasi. Tako se je znašel med osumljenci, celo aretirali so ga in zaslišali, vendar dokazov ni bilo dovolj. Toda Milan Puce, to je bil manj znan podatek, vendarle ni imel popolnega alibija. V noči, ko je umrl Luskovec, ni imel popolnega alibija za čas med 1. in 3. uro zjutraj.
Pucetova smrt
Ko so 16. septembra 1997 na počivališču Podtabor našli Pucetovo truplo, je znova oživela zgodba o skrivnosti Luskovčeve smrti. Sta bila tragična dogodka povezana? V parkirani Pucetovi katrci so kriminalisti našli poslovilno pismo. »Ne zdržim več pritiskov mafije,« naj bi med drugim pisalo v njem. Preiskovalci so se lotili podrobne analize poslovilnega pisma in grafološka preiskava naj bi potrdila, da je pismo napisal Puce. A dvomljivci so temu dodali: »Je pisal prostovoljno ali pod prisilo?«
Zaradi Pucetove smrti je obstala tudi preiskava Luskovčevega umora. Da bi lahko kaj vedel, je Puce nakazal mesec dni po smrti Cirila Luskovca, ko je izjavil, da bo nekoč, ko bo čas, vse prišlo na dan. Pozneje je sicer zanikal svojo izjavo, nekemu novinarju je celo omenil, da lahko tudi njega pospravijo, če bo preveč vtikal nos.
Ostalo je pri uradnem pojasnilu, da je šlo za netipičen samomor, kar koli že to pomeni. Vsaj eden od izvedencev medicinske stroke naj bi menil drugače, svoje dvome pa je pojasnil s podatkom, da je bil Puce desničar, krogla iz pištole pa je izstopila na desni strani pri ušesu. Torej je držal pištolo v levi roki. In če to stori desničar, strokovnjaki govorijo o netipičnem samomoru.
Obstajalo je tudi soglasje, da je Milan Puce za prostovoljno smrt izbral res nenavaden kraj, kar je bilo slišati tudi iz policijskih ust. Vsekakor je za seboj pustil mnogo vprašanj, na katera nikoli ne bo odgovorov. Ne bo mogel potrditi niti zanikati govoric, da je ravno v dneh, ko je umrl, pričakoval večjo vsoto denarja, s katerim naj bi poplačal vsaj nekatere najbolj neučakane upnike. Logično sklepanje ponuja zaključek, da je Luskovčeva smrt prav prišla posebno Pucetu, ki je bil njegov največji dolžnik. Toda to ne more biti dokaz, da bil Puce tudi vpleten.
Mnogo pozneje je prišel na dan neuraden podatek, da so kriminalisti med prisluškovanjem Milanu Pucetu pridobili dovolj podatkov o vpletenosti v Luskovčev umor, da so že pripravljali njegovo aretacijo, toda prehitela jih je njegova smrt v čudnih okoliščinah.
Pred kratkim smo se pogovarjali s človekom, ki je sodeloval v preiskavi Pucetove smrti; takrat, leta 1997, ni skrival, da dvomi o točnosti končnega uradnega poročila o dogodku. Zdaj, 16 let pozneje, je malce pomislil, nabrusil spomin in začel govoriti o podrobnostih, ki se jih dobro spominja. A bistvo njegovega tokratnega izvajanja je bilo v tem, da niti slučajno ne dvomi o Pucetovem samomoru. Zakaj tak preobrat, ni pojasnil.
