Dvojni morilec hoče
 v slovenski zapor

LJUBLJANA – Bosanci so zagnali vik in krik, ko so izvedeli, da so v Avstriji zaradi napada na prostitutko aretirali Slovenca Feliksa Plohla, saj so ga že kar nekaj časa iskali z mednarodno tiralico. Predsednica tričlanskega senata dunajskega deželnega sodišča Claudia Zöllner je napovedala uvedbo ekstradicijskega postopka, da bodo torej na Dunaju odločili, ali naj ga izročijo tej državi. In so ga. Po prestani kazni v Avstriji tako 42-letnik že od 2. decembra lani zaradi dveh davnih smrtnih grehov sedi v kazensko-popravnem domu zaprtega tipa v Zenici. Očitno pa je izvedel, da se zapornikom pri nas godi veliko bolje kot onim tam doli – po opozorilih Amnesty Internationala denimo razmere v zeniški ječi niti malo ne izpolnjujejo evropskih standardov –, zato je kot slovenski državljan izkoristil pravico, da zaprosi za selitev na Dob.

Morija v silvestrski noči

Toda premestitev v naše zavode morajo najprej požegnati trije ljubljanski okrožni kazenski sodniki Marjan Pogačnik, Zvjezdan Radonjič in Alja Kratovac, ki so bili člani senata na seji v postopku za prenos izvršitve kazni zapora. S sodbo v Bihaću je bil Plohl obsojen na osem let zapora zaradi dveh umorov, kazen je tam začel prestajati 20. julija 1995, a že 4. avgusta tega leta so izvajanje prekinili, kot razlog pa so Bosanci v sklepu navedli neposredno vojno nevarnost. Zdaj, ko so Slovenca le dobili nazaj za rešetke, so mu sporočili, da ga bodo na prostost izpustili 5. maja 2021. Njegova ljubljanska odvetnica Sandra Cico pa torej predlaga, naj mu naše sodišče izreče enako kazen, kot ga je doletela v Bosni, in s tem odpre pot do Plohlove premestitve v slovenske zapore.

Če bi se v Sloveniji prelevil v dvojnega morilca, je Plohl zagotovo ne bi odnesel s tako milo kaznijo, kot jo je v Bosni. In tudi za to državo je pravi čudež, da so mu prisodili le osem let zapora. Zakaj taka milost, je v pogovoru za Slovenske novice razkril predsednik bihaškega sodišča Milan Marčetić, bil je tudi član sodnega senata, ki je Plohla junija 1995 spoznal za krivega. Kot najpomembnejšo olajševalno okoliščino omeni mladost storilca v času zločina, saj je bil Plohl v noči na 1. januar 1994 star komaj 21 let. »Obsodili smo ga zaradi dveh kvalificiranih oblik umora ter dveh poskusov umora. Dejanje je storil v bližini bihaške džamije, kjer je na prostem silvestrovala večja skupina ljudi.«

Mladenič, ki je v to državo bojda odpotoval zaradi bolne želje, da bi se vojskoval, je tako namesto na bojišču pristal za zapahi. Ena od njegovih žrtev, ki pa je imela vsaj to srečo, da je preživela, se nerada spominja tiste silvestrske noči groze. »Zabaval sem se s svojo punco. Tega človeka sploh nisem poznal, z njim se pred tem nisem sprl, sem pa opazil, da se prepira s skupino ljudi. Zadel me je v trebuh, krogla mi ga je dobesedno razmrcvarila in poškodovala tudi hrbtenico. V nas je izstrelil 60 nabojev in onesrečil štiri družine,« pravi Zlatan Lonić, ki je bil ob dogodku še najstnik in je postal zaradi Plohla 90-odstotni invalid.

Preiskovalci zločinov so ugotovili, da se je vse skupaj začelo s sporom glede nekega akumulatorja, Plohl pa se je naenkrat prikazal z avtomatsko puško in najprej streljal na Lonića, ki torej sploh ni bil v družbi prepirljivcev. Iz te je sicer ranil le Muhameda Kahrića, popolnoma nedolžna pa sta morala umreti Husein Mušanović, ki ga je kar tako izbral za žrtev, in komaj šestletni Merlin Bratić, usodni naboj ga je zadel na dvorišču domače hiše.

Najprej intimen, nato nasilen

Kdo ve, kod je Plohl toliko časa bežal pred bosansko roko pravice, ki ga je torej s pomočjo mednarodne tiralice dosegla po 21 letih. Nekaj časa se je zagotovo potepal po Ameriki, je soditi po pripisu k njegovi poročni fotografiji, ki jo je leta 2009 objavilo Nedelo. V Slovenijo se je bojda vrnil le zato, da v domovini natakne prstan izvoljenki Malekii, pridih romantičnosti njune zgodbe pa sta dala z izjavo, da sta se na prvi pogled zaljubila pred McDonaldsom.

Njune poti so pozneje očitno šle narazen, saj se je Feliks kot nezakoniti priseljenec znašel v Avstriji, neko Malekio Plohl – a bo najverjetneje kar prava – pa so julija 2012 v Los Angelesu aretirali zaradi prekrškov. Natanko eno leto pozneje, julija 2013 torej, je prišel navkriž z zakonom znova tudi Feliks. Bolj kot aretacija zaradi napada na prostitutko pa ga je menda presenetila informacija avstrijskih organov, da ga zaradi prestajanja kazni s tiralico išče Bosna, saj naj bi predsednik te države Alija Izetbegović zanj podpisal akt o pomilostitvi, da se le odide borit v uniformi bošnjaških enot. Ker je prostovoljno odšel na bojišče, je bil prepričan, da pomilostitev velja za vselej.

Sicer pa se je zgodilo nedaleč od mestnega zabavišča Prater v dunajski četrti Leopoldstadt, ki ob večerih postane prava tržnica prodajalk svojih teles. Ena od njih je tudi Nevena I., ki se je 30. julija zvečer srečala s Plohlom, ta pa naj bi jo nenadoma začel pretepati, ji ukradel ročno torbico ter se podal v beg. Toda prostitutkino vreščanje sta zaslišala policista v civilu, ki sta bila nedaleč stran, se zapodila za moškim in mu nataknila lisice.

Sojenje po hitrem postopku je torej potekalo pred senatom dunajskega deželnega sodišča, Plohl je priznal, da je bil z Neveno najprej intimen, potem do nje še nasilen, zaradi denarne stiske pa ji je izmaknil torbico, v kateri je bilo okoli 200 evrov. Sodnica Zöllnerjeva, ki ga je obsodila na dve leti zapora, je med obrazložitvijo sodbe sicer omenjala Bosno, saj je dejala, da je obtoženec že pred časom zagrešil strašanski zločin, a mu zaradi precejšnje časovne oddaljenosti tega ne bo štela za oteževalno okoliščino.

Medtem ko so torej Avstrijci Feliksa Plohla po prestani kazni pri njih nagnali v zeniški zapor, pa nam ni znano, kako se je zgodba končala za prostitutko Neveno, ki se je na njegovem procesu iz oškodovanke oziroma priče prelevila v obdolženko. Da jo bo preganjal zaradi krivega pričanja, je namreč glasno napovedoval dunajski tožilec Michael Schietz, saj ga je razkačila z besedami, da tistega večera v Leopoldstadtu ni bila zaradi svoje obrti, le popolnoma po naključju je tam sedela na klopci, nekaj malega prigriznila, potem pa se je od nekod vzel neznanec in ji ukradel torbico.