UGOTOVITVE

Dvanajstletnica ni zaužila ekstazija

Objavljeno 18. maj 2015 18.40 | Posodobljeno 18. maj 2015 18.42 | Piše: Iztok Umer

Aprila se je deklica nenadoma zgrudila in posumili so, da je vzela mamilo.

Milan Krek, vodja koprske območne enote nacionalnega inštituta za javno zdravje: »Preliminarni testi niso zanesljivi, treba je počakati dokončne.« Foto: Iztok Umer

KOPER – Preliminarni test, ki so ga opravili v izolski splošni bolnišnici pri dvanajstletnem dekletu po tem, ko je v šoli v zaledju Kopra padla v nezavest, je bil lažen. Deklica ni zaužila ekstazija, na katerega je dal pozitivni rezultat. Podrobnejše testiranje na inštitutu za sodno medicino je ovrglo sum, da je dekle uživalo droge, kar pomeni veliko olajšanje tako zanjo kot tudi njene starše in šolo, ki jo obiskuje.

Tudi v našem časniku smo poročali, da se je 12-letnica pred dobrim mesecem v vaški šoli v zaledju Kopra nenadoma zgrudila image. Kazala je znake epileptičnega napada, zato je vodstvo šole naročilo rešilec, s katerim so jo odpeljali v izolsko bolnišnico. O nenadni slabosti so nemudoma obvestili tudi starše, ki so povedali, da dekle ni nikoli kazalo znakov epilepsije, da ni jemala zdravil, zato so posumili, da ji je kdo v pijačo, ki jo je skupaj z malico nosila od doma, primešal mamilo. Preliminarni test v izolski bolnišnici je pokazal, da naj bi zaužila ekstazi. Zaradi majhnega okolja se je to razbobnalo na vse strani, dekle pa je dobilo pečat, ki ga bo verjetno težko izbrisati.

»Z zdravstvenimi podatki se ne smemo igrati, ostati morajo strogo varovani. To še posebno velja za otroke. Tudi sam čutim veliko olajšanje, ko sem za vaš časnik v primeru deklice izjavil, da je treba počakati na dokončni test, ki ga opravijo na inštitutu za sodno medicino, in da so hitri preliminarni testi lahko lažni. V zdravstvu jih v primeru nenadne slabosti in izgube zavesti opravljamo zaradi diagnoze, ki je potrebna za zdravljenje. Niso pa zanesljivi, zato moramo zdravniki spoznati še vse druge okoliščine. Nenadna slabost in izguba zavesti pri pubertetnikih nista redek pojav. Lahko gre samo za hiter padec krvnega tlaka, za kakšno obolenje, ki prej ni bilo nikoli zaznano, za psihični pojav... Na srečo se v večini primerov izkaže, da gre zgolj za enkraten pojav. Zato opozarjam, da sta vsaka prenagljena trditev in opozorilo, tudi če sta dobronamerna, lahko sporna. To je še bolj občutljivo pri otrocih, ki jih lahko zapečatiš že na začetku življenja. Naredimo jim veliko škodo, še posebno če se pozneje izkaže, da je bila zadeva lažno predstavljena,« razlaga Milan Krek, vodja koprske območne enote nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Deli s prijatelji