VURBERK – Sinoči se je na Vurberku odvijal že 26. festival narodno-zabavne glasbe, na katerem je 12 ansamblov predstavilo 24 novih skladb. A ena med njimi, in sicer valček z naslovom Majcena lučka, ki so jo izvedle Frajerke, je izzvenel še posebno žalostno. Nastal je namreč po resničnem dogodku, ki se je pred dobrima dvema mesecema pripetil eni od njihovih članic, kitaristki Marjeti Gričnik. Tako glasbo kot besedilo zanj pa je ustvarila Vera Šolinc.
Normalno do 28. tedna
Marjetka je v mariborski porodnišnici, pod 24-urnim nadzorom sester in zdravnikov, čakala na porod druge hčerkice. A punčka, ki sta ji s partnerjem že izbrala ime, in sicer Vita, ki pomeni življenje, je klonila v 33. tednu nosečnosti. Kaj vse se je dogajalo in kaj je doživljala, je Marjetka povedala na glas. »Moja druga nosečnost je potekala normalno, če izvzamem občasne slabosti, ki pač spadajo zraven. Vse dokler me ginekologinja v 28. tednu nosečnosti ni napotila v ambulanto za rizično nosečnost mariborske porodnišnice zaradi prevelike količine plodovne vode (polihidramnij). Po pregledu pa mi je svetovala, naj ostanem v bolnišnici na nadaljnjih preiskavah. Omenila je, da bi mi lahko zaradi tega počil mehur, otrok pa bi se lahko tudi zadušil. Takrat sem v grlu začutila cmok, kot bi slutila, da bo nekaj narobe,« nam dogajanje opisuje Marjetka, ki so ji za potrebe nadaljnjih preiskav večkrat vzeli kri, preverjali so raven sladkorja in delali druge preiskave. »A na vseh ultrazvokih in morfologijah je bilo z mojo punčko videti vse v redu in vsakič se mi je odvalil kamen od srca, ko sem videla, kako se premika, kremži in brca,« pravi sogovornica. Prav tako so s tako imenovanim CTG-aparatom vsake toliko časa preverjali srčni utrip še nerojenega otroka.
Srčka ni bilo moč zaznati
Dneve je torej preživljala v porodnišnici, le en vikend vmes je bila doma. Bila je v sobi za intenzivno spremljanje nosečnic, rezultati preiskav, ki so prihajali, pa naj ne bi vzbujali skrbi. »Res pa so, ko so me priklopili na CTG, včasih tudi pol ure iskali srček moje punčke, ki je bila, zaradi velike količine vode, nenehno v gibanju. Ena od zdravnic je naposled predlagala, da bi nosečnost zaključila v 34. tednu, da ne bi plodovna voda prišla v moj krvni obtok in bi lahko bilo kaj narobe tudi z menoj. Predlagala je tudi carski rez,« opisuje Marjetka. To sta se dogovorili na petek, ko pa je minil vikend, se je na viziti pojavil nov zdravnik in povedal, da je zdravnica odšla na dopust. Zanimalo ga je, kaj sta se dogovorili z zdravnico, in Marjetka mu je povedala, kaj je ta predlagala. »Še isti dan, v večernih urah, je še sam preveril, kakšno je stanje z mojo Vito, ta se je še nakremžila in kazala fige. Bila sem pomirjena, saj je kazalo, da je vse v redu. Naslednje jutro, bil je 4. april, pa je sledil šok. Sestra, ki je prišla zjutraj v sobo, me je spet priključila na CTG, a srč- nega utripa moje punčke ni bilo zaznati. Obe sva mislili, da saj bo in so krive aparature, a ko tudi po 15 minutah ni zaznala ničesar, je poklicala zdravnika. Urgentno so me odpeljali na ultrazvok, zdravnik je ugotovil, da srček ne bije več. Njegove besede ter izrečeno sožalje mi še danes odzvanjajo v ušesih. In mi bodo vse življenje,« opisuje Marjetka, ki takrat še ni povsem dojela, kaj se dogaja. Sestra ji je s temno zelenim prtičkom le prekrila trebuh in jo močno objela. Odpeljali so jo v sobo, nato je poklicala partnerja in mu povedala, kaj se je zgodilo. »Ves svet je kar obstal,« pravi Marjetka, ki ni slutila, da vsega hudega še ni konec.
Življenje mora naprej Marjeta Gričnik je svojo žalostno zgodbo povedala za Slovenske novice tudi zato, da se bo vedelo, da se to ne dogaja tako redko in ne samo njej. Sama ob tem še nima službe, čeprav jo intenzivno išče, trenutno se ljubiteljsko ukvarja z glasbo in v tej najde tudi uteho. In mora s preostalimi dekleti stopiti na oder in pred publiko, kljub bolečini v srcu, kazati vesel obraz. A življenje mora naprej. Tudi zaradi triletne hčerkice Ajde, ki si je sestrice zelo želela. |
Dva dni čakala na porod
Zdravnik ji je po eni uri namreč dejal, da bodo začeli sprožati porod, ona pa ga je prosila, naj ji naredijo carski rez. A ji je hladnokrvno zabrusil, da ga ne bodo in da če to želi, naj poišče kar drugo bolnišnico. »Na vrata pa so mi po eni uri poslali psihologinjo, ki nama je s partnerjem celo uro govorila le o možnostih pokopa oziroma raztrosa pepela najine punč- ke,« nam Marjetka odstira dogajanje. Šele po tistem so jo oblile solze in jo je zajel obup. Zatem so jo prestavili v sobo, daleč od drugih nosečnic, da je bila sama, na porod pa je morala, z mrtvim otrokom v trebuhu, čakati dva dni. »Ko je napočil tisti dan, pa se je na srečo vse odvijalo hitro, saj sem rodila že po enem poDva dni so jo pustili z mrtvo hčerko v trebuhu Marjeta Gričnik izpovedala žalostno zgodbo o mrtvorojeni Viti S svojimi Frajerkami ji je posvetila pesem, včeraj so jo zapele v Vurberku Marjeta Gričnik bo v srcu vedno nosila svojo Vito. Marjeta Gričnik je svojo žalostno zgodbo povedala za Slovenske novice tudi zato, da se bo vedelo, da se to ne dogaja tako redko in ne samo njej. Sama ob tem še nima službe, čeprav jo intenzivno išče, trenutno se ljubiteljsko ukvarja z glasbo in v tej najde tudi uteho. In mora s preostalimi dekleti stopiti na oder in pred publiko, kljub bolečini v srcu, kazati vesel obraz. A življenje mora naprej. Tudi zaradi triletne hčerkice Ajde, ki si je sestrice zelo želela. Naj ji rečeva, da je Bogu zmanjkalo angelov in je zato pristala v nebesih? Sploh pa sva imela za hčerkico vseskozi izbrano ime Vita, ki pomeni življenje. Namesto življenja pa sva dobila čisto nekaj drugega,« nam še zaupa Marjetka, ki je že naslednji dan porodnišnico zapustila s praznim srcem in praznih rok.