UMOR V LJUBLJANI

»Dugega sta klala z velikim nožem«

Objavljeno 09. maj 2012 09.34 | Posodobljeno 09. maj 2012 09.34 | Piše: Jaroslav Jankovič

Tako krvavi zločin na ploščadi pred Maximarketom opisuje brezdomec Adi.

Plečnikov podhod, priljubljeno zbirališče ljubljanskih brezdomcev, kjer je Dušan pogosto »delal« (foto: J. J.).

LJUBLJANA – »Prvi ga je držal, drugi je mahnil po njem. Najprej dvakrat po glavi, potem ga je z desnico začel suvati v trebuh. Noža nisem videl. Milislav je pritekel k meni, držal se je za desni predel trebuha, močno je stiskal, iz ust mu je kapljala slina. Vode, vode bi ...« Tako nam je brezdomec Adi, ki se deloma preživlja s prodajo časopisa Kralji ulice, opisoval umor svojega 33-letnega kolega in soborca Milislava, ki so ga na praznik dela zabodli na ploščadi Maximarketa pred Plečnikovim podhodom. Po krvavem pretepu so reševalci Milislava, ki so ga klicali Dugi, odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer so se zdravniki več dni trudili za njegovo življenje. A rane so bile prehude. »V noči s 5. na 6. maj je izdihnil. Boril se je!« pove Adi.

200 evrov in nož na vrat

Danes pokojni Milislav je nekoč živel z družino v Kopru. Rodila se mu je hčerka, a v zakonu ni imel sreče, z ženo naj bi se razšla, Milislav pa se je s trebuhom za kruhom odpravil v Ljubljano. Usoda je nanesla, da je pristal na ulici, a kot pravijo njegovi prijatelji, je bil kar srečen. Zlasti pa zelo srčen, saj je za prijatelja nesel glavo na prodaj. In zanj umrl.

Zgodba naj bi se začela lanskega oktobra, ko naj bi domnevna storilca v opisanem zločinu pred Plečnikovim podhodom, 31-letni Sale in 44-letni Mavricijo, začela izsiljevati sicer mirnega klošarja Dušana.

Oba napadalca so že dobili in aretirali ter privedli na zaslišanje pred preiskovalnega sodnika, ki je zanju odredil pripor.

Dušan nam je povedal: »Nastavila sta mi nož na vrat in mi zagrozila, če jima zvečer ne naberem 100 evrov, včasih sta zahtevala 200. Če nisem dovolj nabral, sem bil tepen.« Tako sta nebogljenega Dušana, izrazito mirnega in pri prosjačenju nadvse vljudnega brezdomca, trpinčila in izsiljevala iz dneva v dan. Dušan ni imel moči, da bi se jima uprl. Zakoni ulice so nadvse kruti. Dušan se je med pogovorom držal za močno otečeno desno oko, ki se mu je kar naprej solzilo. »Tako sta me pretepala, včasih sem bil razbit po celem telesu.«

Z nožem v trebuh

Tudi ob praznikih je druščina postavala na ploščadi Maximarketa, se grela na soncu, spili so kakšno kupico rdečega, običajno grajsko črno ali po domače grajca, in z nekaj sreče nafehtali par evrov za večerjo, ko sta se prikazala Sale in Mavricijo.

»Zgrabila sta Dušana, ga vlekla in kričala: Ajde, gremo, žicaj zame!« pripoveduje Adi. Dušan se ni upiral, že sta ga vlekla po ploščadi, ko se je oglasil Milislav. »Pustite človeka pri miru, jima je rekel.«

Adi se ni vmešaval. Opozoril je Dugega, naj se ne vmešava, pa ga ni poslušal. Potem sta Sale in Mavricijo zgrabila njega in mu začela groziti.

»Stekel sem za njimi in še enkrat zavpil Dugemu: 'Ne mešaj se!'«

Začela sta udrihati po njem.

»Eden ga je držal, drugi je dvakrat udaril po glavi ali vratu. Noža nisem videl, mislil sem, da ga le pretepata.«

Očividci so nam povedali, da so zaslišali nenavaden krik, ko je roka klavca sunila pod rebra; enkrat in še enkrat.

»Slišal sem vzdih in videl, kako sta ga suvala v desno stran trebuha.« Tako je videl Adi in pozneje spoznal, da to ni bil nedolžen pretep. »Sale in Mavricijo sta Dugega klala z velikim nožem. Spustila sta ga in zbežala. Dugi se je na nogah zvijal od bolečin in hitel proti meni. Sopihal je, se z obema rokama držal za desno stran trebuha, stiskal in me prosil za vodo. Vode, vode ...«

Dugi je krvavel, rana je bila prevelika, ni je mogel ukrotiti, kri mu je curljala po rokah in kaplje so padale pred njegov korak, še izvemo. »Vem, da ponesrečencu z odprto rano v trebušni votlini ne smemo dajati vode, zato sem ga zmočil po vratu, da bi se ohladil. Pokliči, pokliči ... zdravnika, me je prosil Dugi.«

Prihiteli so reševalci in policija, odpeljali Dugega v bolnišnico, od koder se ni več vrnil. Dušan je bil tudi včeraj v sončnem vremenu na kraju zločina v debeli bundi. Vidno pretresen. A ko so prišli mimo dve dami in gospod, jih je vljudno prosil za kakšen kovanec. Brezobzirno so odšli mimo in se pogovarjali o administrativnih stvareh.

Nasilneža v priporu

Poklicali smo Simono Stegne, socialno delavko iz dnevnega centra za brezdomce, ki je prva poklicala na pomoč. »Brezdomci so me opozorili, kaj se je zgodilo zunaj, zato sem stekla ven in poklicala reševalce.« Ob tem prizna, da jo je stopnja nasilja presenetila, ampak v tistem trenutku je mislila le na to, kako čim prej pomagati človeku.

S Policijske uprave Ljubljana pa so nam sporočili, da so kazensko ovadili 44-letnega moškega, prijavljenega v okolici Kopra, kjer pa dejansko ne stanuje, in 32-letnega moškega iz Ljubljane, ki sta brezdomca zabodla. Hkrati ju bremenijo še izsiljevanja. Ugotovili so namreč, da sta se 1. maja sporekla s 33-letnikom, ga pretepla, nato pa ga je eden zabodel z nožem. Ranjenega so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico, kjer je v noči na nedeljo umrl. Oba napadalca so v dveh dneh dobili in aretirali ter privedli na zaslišanje pred preiskovalnega sodnika, ki je zanju odredil pripor. Za nameček je prišlo na dan, da sta osumljena med marcem in majem večkrat pretepla, grozila in izsiljevala tudi 49-letnika, prav tako brezdomca, in od njega zahtevala, da berači zanju. Če z izkupičkom nista bila zadovoljna, sta ga pretepla.

Deli s prijatelji