TOŽBA

Državni podsekretar trpi duševne bolečine

Objavljeno 06. avgust 2015 14.04 | Posodobljeno 06. avgust 2015 16.17 | Piše: Oste Bakal

Štefan Koren toži nekdanjo delodajalko, občino Dobrovnik, naroke zahteva tudi v madžarščini.

Štefan Koren doma govori madžarsko, v službi pa slovensko. Foto: S. N.

MURSKA SOBOTA – Spopad župana občine Dobrovnik Marjana Kardinarja in nekdanjega direktorja (tajnika) občinske uprave taiste občine Štefana Korena, ki na sodiščih traja že dobro desetletje, se bo očitno, vsaj na prvi stopnji, končal po sodnih počitnicah, najverjetneje konec avgusta. Ob koncu maratonsko dolge pravde odstavljenega direktorja v občini Dobrovnik Štefana Korena z nekdanjim delodajalcem je sodišče zaslišalo še dobrovniškega župana Marjana Kardinarja, dvojezična sodba pa bo izdana pisno.

Spori občine Dobrovnik in Štefana Korena segajo v leto 2005, ko se je občina znašla pod drobnogledom finančnega ministrstva in računskega sodišča zaradi spornega poslovanja glede izgradnje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave. Takrat je dobaviteljem dolgovala skoraj 1,5 milijona evrov, posojila so znašala okrog 500 tisočakov, novi predlog proračuna v znesku 1,7 milijona evrov je bil negativen za okrog 750 tisočakov. Informacije o tem naj bi v javnost spravil prav Koren, ki po županovem mnenju za dajanje informacij ni bil pooblaščen, zato ga je Kardinar suspendiral. Spor se je nadaljeval na sodiščih in po osmih letih je Koren dobil tožbo v vrednosti 42.000 evrov iz sredstev proračuna občine Dobrovnik.

V pričakovanju še ene odškodnine, spet v znesku 42 tisočakov, je Koren že leta 2008 prek odvetniške pisarne Čeferin vložil novo tožbo zoper svojo nekdanjo delodajalko, občino Dobrovnik. Tokrat zahteva predvsem odškodnino za duševne bolečine in razžalitev, saj od občine zahteva 16.000 evrov zaradi duševnih bolečin, razžalitve dobrega imena in časti, 10.000 evrov zaradi kršitve osebnostnih pravic, 8 tisočakov zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja, 5000 evrov za prestani strah in 3000 za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem. Znesek je povsem naključno enak tistemu, ki ga je Koren pred časom dobil s pomočjo ustavnega sodišča. Tokrat gre menda bolj za uveljavljanje pravice do izražanja narodne pripadnosti kot za izplačilo odškodnine, čeprav bi tudi slednja gotovo razveselila Korena, ki je mimogrede zaposlen kot državni podsekretar v uradu generalne sekretarke državnega zbora.

Deli s prijatelji