Benečanka, ki je najlepši primerek beneško-gotske arhitekture v Piranu in najstarejša ohranjena hiša na Tartinijevem trgu, te dni privablja gruče radovednih obiskovalcev. Gosti namreč razstavo slovitih velikonočnih jajc ruskega zlatarja, draguljarja in umetnika Petra Karla Fabergéja (1846–1920). Zlasti je znanih tistih 56, ki jih je med letoma 1885 in 1917 izdelal za carja Aleksandra III. in njegovega sina carja Nikolaja II. Ruska vladarska družina je namreč z njimi in drugimi Fabergéjevimi izdelki rada obdarovala svoje sorodnike in prijatelje. Fabergé je tako pridobil mednarodno veljavo in kmalu odprl svoje poslovalnice tudi v Moskvi, Odesi, Londonu in Kijevu. Njegova tradicija je živa še danes.
Pred sedmimi leti so eno takšno carsko jajce na dražbi prodali za 12,5 milijona evrov in najbrž je to prišlo na uho tudi barabinom, ki so sredi tedna ob 2. uri ponoči poskušali vlomiti v Benečanko. Naivnežem in očitno začetnikom za vlome pa se je zataknilo že pri ključavnici. Ko so jih zaznale varnostne naprave, so jo ucvrli v noč. Razstavo k sreči skrbno tehnično in fizično varujejo.
Čeprav v Piranu ni razstavljeno nobeno od najbolj slovitih jajc, ki jih je naredil za rusko carsko družino, si lahko do 4. maja napasete oči na drugih Fabergejévih jajcih in zlatarskih mojstrovinah. Ne boste razočarani, saj gre za draguljarske izdelke slovite delavnice, izdelke njenih posnemovalcev iz tistega časa in novejše izdelke uradne naslednice Fabergéjeve delavnice.
Zbirka obsega velikonočna jajca, manjša okrasna jajca, namizne ure, pojoče skrinjice, parfumske stekleničke, cigaretnice, živalske figurice, šatulji šaha, cesarski kočiji, ladjico in druge dragocenosti. Vse so enkratne mojstrovine, narejene iz zlata in srebra ter okrašene z dragimi kamni. »Takšna čudovita razstava je pri nas prvič, ne manjka mojstrovih umetnin iz leta 1917, ko je še delal za rusko carsko družino, tako da bi je bili veseli povsod po svetu,« jo je ocenil priznan strokovnjak za tovrstne starine Goran Mijič.
In od kod in kako je to bogastvo zašlo k nam?
Je iz zasebne zbirke Slovenca, ki želi ostati anonimen. Lahko pa povemo, da je skromen in da tudi kot mecen rad pomaga pri razstavah in programu, ki ga v Benečanki snuje piransko društvo Čikole čakole. »Je zaljubljen v Piran, v naših prizadevanjih nas močno podpira in po njegovi zaslugi je ogled razstave brezplačen, tako da smo ga poimenovali kar angel Gabrijel,« je bila skrivnostna Gordana Purić Mlakar, ki vodi omenjeno društvo.
