CELJE – Slovenski supergoljuf, Nazarčan Drago Funkel, je na celjskem sodišču včeraj zelo na hitro opravil s kazensko sodnico Mojco Turinek. Ker se je vztrajno skliceval na načelo specialnosti, ki ga v kazenskih postopkih vsaj za zdaj varuje, sodnica ni mogla začeti predobravnavnega naroka. Pravzaprav sta bila ob isti uri napovedana kar dva, oba za pomoč pri goljufiji. O prvi podrobnosti iz obtožnice niso znane, druga pa se nanaša na goljufive posle pri nakupu delovnega stroja, pri katerem je soobtoženi Iztok Perčič krivdo že priznal, Aleksandru Kumru pa kaj takega ne pade na pamet.
Domiselni 50-letni Zgornjesavinjčan je v svoji kartoteki zbral že okoli 200 kaznivih dejanj, pretežno poslovnih goljufij, skupni znesek se giblje okoli milijona evrov. Bržčas bi jih še več, če ga leta 2009 na ljubljanskem sodišču ne bi obsodili na osem let in dva meseca zapora zaradi goljufij pri prodaji luksuznih avtomobilov znamke Porsche, sodba pa je postala pravnomočna. Ko je Funkel spoznal, da bo moral za rešetke (na prestajanje kazni na Dob so ga poklicali že decembra 2011), jo je ucvrl k sosedom na Hrvaško, kjer se je pod različnimi lažnimi imeni uspešno skrival vse do lanskega aprila. Sodišče v Celju je kljub vsemu vztrajno razpisovalo obravnave, čeravno je pobegli obsojenec ves ta čas ždel v zagrebškem preiskovalnem zaporu. Sprva je bilo rečeno, da je privolil v izročitev Sloveniji po hitrem postopku, a ta se je zavlekel vse do osmega julija, ko so ga Hrvati naposled stlačili v marico in ga pripeljali do Obrežja. Naši mrki možje postave so ga zatem brez odlašanja odpeljali na Dob, kjer ga je že leto in pol čakala pripravljena zaporniška žimnica.
Serijski goljuf
»Naroka nisem preložila. Od osmega novembra ste imeli dovolj časa, da bi si ogledali vse vaše kazenske spise in se povezali z okrožnim državnim tožilstvom ter se morebiti pogodili o priznanju krivde,« ga je oštela sodnica. »Poučeni ste bili tudi o pomenu načela specialnosti in njegovih posledicah.« Z načelom specialnosti je podobno kakor s priznanjem krivde. Gre za prostovoljno odločitev, ki je nepreklicna. Načelu se torej lahko odpoveš enkrat za vedno. »Spise sem si ogledal, načelu specialnosti pa se ne odpovedujem,« je vztrajal goljufivi Nazarčan in se zanašal na zelo varljiv občutek nedotakljivosti. Morda stavi na zastaranje, morda upa, da se je Hrvatom toliko prikupil, da ne bodo ugodili zahtevi slovenskih pravosodnih organov.
Ker se je mednarodna tiralica sklicevala na prestajanje zaporne kazni, ne pa na sodne obravnave, ki serijskega goljufa še čakajo, se mora Hrvaška s tem strinjati. Gre za pravno varovalko med državami, da ne bi bilo zlorab inštituta izročanja oseb. »Za soglasje smo že zaprosili, vendar nam ga Hrvati še niso poslali. Predobravnavnega naroka zato ne bo, prelagam ga za nedoločen čas, dokler ne dobimo soglasja,« je sklenila Turinkova. V Celju ga v krempljih drži še sodnica Marjana Topolovec Dolinšek. Pojasniti ji bo moral, kako in zakaj je leta 2000 preko svojega podjetja Izoles in s soobtoženim Petrom Geršakom opetnajstil NLB Velenje, in to za takrat vnebovpijočih 317 milijonov tolarjev. V tem procesu mu grozi do pet let ječe. Doslej si je poleg kazni, ki jo prestaja na Dobu, z drugimi goljufijami prislužil še dve leti in pol zapora. Na naših sodiščih mu lahko sodijo le še za dva primera, oba sta na ljubljanskem sodišču, v preostalih mu je dovoljeno sklicevati se na načelo specialnosti.
