DILEMA

Domov po nož, da bi ga ubil ali samo prestrašil?

Objavljeno 03. april 2015 20.00 | Posodobljeno 03. april 2015 20.00 | Piše: Aleksander Brudar

Elvir Đogić naj bi se nad Maticem Brajićem znesel zaradi občutka ponižanosti.

Jezerka Ajdič z inštituta za sodno medicino je povedala, da če bi pri Elvirju (na fotografiji levo) po umoru na glavi opazila buške, da bi to tudi zapisala, a tega ne more trditi, »ker se natančno ne spomnim«. Foto: Marko Feist

LJUBLJANA – Glavno vprašanje na sojenju bratoma Đogić, Elvirju in Elvisu, prvemu sodijo zaradi umora 27-letnega Matica Brajića 3. maja lani v Šipca baru na Logu pri Brezovici, drugemu pa zaradi pomoči pri tem kaznivem dejanju, še vedno ostaja, ali je šel Elvir domov po nož z 20-centimetrskim rezilom, potem ko je pred lokalom z njim obračunal Matic, z namenom da ga ubije ali le prestraši, kot trdi Elvir. Za tožilstvo namreč ni nobenega dvoma, da je šlo za organizirano dejanje maščevanja, saj naj bi na to kazali tudi podatki iz analitičnega poročila policije o telefonskih klicih med obtoženima in pomagači, ki ga obrambi ni uspelo izločiti iz dokazov. Obramba vseskozi trdi nasprotno in se trudi s pomočjo izvedencev in strokovnih prič to tudi dokazati.

Na njeno prošnjo je psihološko izvedensko mnenje za obtoženca izdelal Igor Areh, ki se že 15 let ukvarja s forenzično psihologijo. Med drugim je ugotovil, da se je Elvir, ko ga je Matic napadel, počutil ponižanega, skupek njegovih osebnostnih lastnosti, alkohola in trave pa je povzročil, da je izgubil nadzor nad svojim vedenjem in da je reagiral agresivno impulzivno. Matica je hotel prizadeti toliko, kot je on njega. »Seveda je to mogoče,« je odgovoril na vprašanje, ali bi Elvir lahko vzel nož z namenom, da Matica le prestraši. »Njegov razum je bil okrnjen z intenzivnimi čustvi in mamili,« je dejal. Glede Elvisa pa je povedal, da se je ta takrat impulzivno odločil pomagati bratu. Sodni izvedenec psihiater Matjaž Košorok je znova zatrdil, da je na Elvirjevo vedenje vplival predvsem alkohol, ne pa hiperkinetična motnja, za katero naj bi trpel v otroštvu in ki naj bi kritičnega dne privrela na dan.

»Prosim! 
Pridi, pridi!«

Damir Bilić, bratranec bratov Đogić, ki je bil tistega dne prav tako udeležen v pretep v lokalu, je med pričanjem povedal, da Elvirju ne bi pustil v lokal, če bi videl, da ima v rokah nož. »Eno je pretep, drugo pa je uporaba noža,« pravi in dodaja, da še danes ne more razumeti, da ga je prinesel s seboj. Zaradi pretepa je bil, kot pravi, že kaznovan. Pred dogodkom je komuniciral z Elvisom, ne Elvirjem, kot je sprva povedal v preiskavi. Pojasnil je, da je hotel takrat zaščititi Elvirja, a da je bil potem obtožen še Elvis, ki pa v tem primeru, kot pravi, ni nič kriv. Elvir ga je takrat okoli desetih zvečer poklical in mu povedal, naj pride v lokal na pijačo, ker da prijatelj praznuje rojstni dan. Čez pet ali deset minut je sledil njegov drugi klic, v katerem pa je nekaj momljal. »'Ali si preveč spil?' sem ga vprašal. On pa je odgovoril: 'Prosim! Pridi, pridi!'« Ko se je peljal proti lokalu, je poklical Elvirja, a je bila številka nedosegljiva, zato je poklical Elvisa, a na njegov telefon se je oglasil Elvir in mu v joku dejal, da je bil pretepen. »Na nosu ni imel kože, na glavi in na sencah je imel bunke, kot da bi ga ose popikale,« se Bilić spominja Elvirja, ki je stal pred lokalom. Skupaj so se nato odpravili v notranjost in začel se je pretep, ki se je končal tragično. Bilić je povedal, da se je po pretepu po telefonu pogovarjal z Elvisom, ta pa mu je povedal, da pelje brata v bolnišnico in da nima urejenega zdravstvenega zavarovanja. 

Deli s prijatelji