Dolenja vas, kraj
 nesrečnega imena

LJUBLJANA – Ko v vasi povprašamo o serijskem morilcu in njegovih žrtvah, se ni mogoče znebiti občutka, da o krvavi preteklosti ne želijo govoriti. Zdi se, da se domačini zavestno trudijo iz spomina izbrisati leta, čas, ki ga je zaznamoval Metod Trobec. »Pustimo to, je že daleč in, hvalabogu, že skoraj pozabljeno,« se glasi odgovor.

Po naključju smo srečali prav človeka, ki je pred skoraj 40 leti osamljeno kmetijo na obronku nad vasjo prodal družini Trobec. Kupec naj bi bila Metodova mati, denar pa so zbrali skupaj – nekaj mati, nekaj stric, del pa je primaknil tudi Metod.

Hočejo pozabiti nanj

V možakarja vrtamo z vprašanji, kakšen je bil Metod, kako se spominja srečanj z njim, ali so morda slutili, kaj se dogaja v hiši št. 22. »Pravzaprav se niti nočem spominjati, bogu hvala, da se je vse končalo.« Mislil je na Trobčev samomor maja 2006, dodal pa je, da je zadovoljen, saj je z obličja zemlje izbrisana tudi domačija z gospodarskim poslopjem, kjer je umrlo šest žensk. »Hočemo pozabiti tega človeka, no, vseeno vam povem, da sem imel kar nekaj neljubih srečanj z njim. Nekoč, ko ga je, ne vem, kaj, prijelo, se je ustavil pred našo hišo in začel razbijati po vratih. Nekaj je momljal, ne vem več, kaj je hotel. Bil sem še mlad in pri močeh, nisem se ga ustrašil, nasprotno, stopil sem proti njemu in mu zabičal, naj neha rogoviliti, če ne ... Prihuljeno se je umaknil in nisem imel več težav z njim. Seveda nihče ni vedel, kaj se tam v hiši dogaja, lahko pa rečem, da pravzaprav ni bilo presenečenje, ko smo izvedeli, da je kriminalec in morilec. V spominu ga imam kot nasilnega, nesramnega in nekulturnega človeka.« Malo više, nad cesto, smo iskali ostanke Trobčeve domačije. Edini ostanek je del zidu.

Trobčeve žrtve

V noči na 30. maj 2006 si je v svoji zaporniški celici na Dobu vzel življenje najrazvpitejši slovenski morilec Metod Trobec. Okrog vratu si je zavezal rjuho, stopil na stol ter se obesil na straniščni kotliček. Končala se je življenjska pot človeka, ki je za vedno zaznamoval čas, v katerem je živel. Marsikoga, predvsem ženske, je ob omembi njegovega imena spreletaval srh. Ob Trobčevi smrti jih ni bilo malo, ki niso skrivali olajšanja. V zaporniški celici je presedel sedemindvajset let, kazen bi prestal leta 2015.

Trobec je imel na vesti vsaj pet umorov. Prva žrtev, komaj 18-letna Vida Markovčič, je umrla leta 1976, leto dni zatem je na domačiji v Dolenji vasi pri Polhovem Gradcu zadavil 52-letno Marjano Cankar, do leta 1978 so sledile še 20-letna Urška Brečko, 42-letna Ana Plevnik in 32-letna Zorka Nikolić. Žrtve svoje blaznosti je zažgal v krušni peči.

Sojenja ni bilo

Po obsodbi za pet znanih žrtev so pozneje v hiši groze po naključju odkrili še dokumente 36-letne Olge Pajić, za katero so domnevali, da je končala enako grozljivo kot ženske pred njo. Sojenja ni bilo, ker je tožilstvo po vloženi zahtevi za preiskavo odstopilo od pregona.