ZAVRNJEN

Doktor bančništva s ponarejenim denarjem

Objavljeno 04. april 2015 01.00 | Posodobljeno 04. april 2015 01.00 | Piše: Iztok Umer

Vrhovni sodniki zavrnili zahtevo za varstvo zakonitosti za obsojenega Igorja Jerota.

Hišna preiskava v podjetju Trgoavto marca 2012. Foto: Iztok Umer

LJUBLJANA – Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki so jo vložili zagovorniki nekdanjega direktorja Trgoavta v stečaju Igorja Jerota, ki je bil zaradi ponarejanja denarja marca lani na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojen na štiri leta zapora, kar je pozneje potrdilo višje sodišče, in Jerot zdaj prestaja kazen v zaporu na Dobu. Obsodili so ga, ker je v Banki Slovenije hotel zamenjati 149 bankovcev po 500 evrov in uslužbenko poskušal prepričati, da jih je sam po nesreči poškodoval z belilom. Med hišno preiskavo so mu nato zasegli še 224 obarvanih bankovcev po 100 dolarjev in 62 po 500 evrov.

Krivdo je 43-letni Jerot, ki se je med drugim izdajal za doktorja bančnih znanosti, že na prvostopenjskem sodišču ves čas zanikal, a zaman. Njegova obramba je nato, ko je odločitev okrožnega potrdilo še višje sodišče, vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, ker da so bile med postopkom bistveno kršene določbe kazenskega postopka, ki naj bi vplivale na zakonitost sodne odločbe. Med drugim je bilo v zahtevi za varstvo zakonitosti zapisano, da je bila odredba sodišča za hišno preiskavo in preiskavo elektronskih naprav v nasprotju z zakonom in bi morali tako pridobljene dokaze izločiti, saj naj bi šlo za nedovoljen poseg v komunikacijsko zasebnost obtoženega.

A vrhovni sodniki so ugotovili, da zagovorniki niso navedli, na katere dokaze se je sodišče sklicevalo v svoji sodbi, zato o tem sploh niso presojali. Kriminalisti pa so dobili soglasje za pregled zgoščenke, na kateri so bili obremenjujoči podatki, kar od Jerota samega, zato po mnenju vrhovnega sodišča dokazi niso bili pridobljeni nezakonito. Vrhovni sodniki so tudi zavrnili navedbe zagovornikov, da je šlo pri kaznivem dejanju le za poskus, saj njihov klient ponarejenega denarja ni spravil v obtok. Že v eni od prejšnjih odločb so namreč presodili, da je kaznivo dejanje pranja denarja s spravljanjem ponarejenega denarja v obtok dokončano, ko storilec drugemu izroči ponarejeni denar kot plačilno sredstvo, s čimer ga dejansko spravi v obtok. Dejanje je bilo torej dokončano takoj, ko je Jerot bančni uslužbenki izročil ponarejene evrske bankovce.

 

Deli s prijatelji