Do desetkrat ga je s kleščami, sledili so štirje udarci po glavi s sekirico

KRANJ – »Zagovarjal se bom z molkom.« Samo teh pet besed je v sodni dvorani izrekel 27-letni Alban Thaqi. Ko je hodil proti veliki dvorani kranjskega sodišča, je bil njegov korak počasen, postava sključena, pogled pa ves čas uprt v tla. Kosovskega Albanca, ki je priprt od letošnjega februarja, obtožnica bremeni umora bohinjskega učitelja Pavla Zupana.

Kot je v obtožnico zapisala vodja kranjskega tožilstva Marija Marinka Jeraj, prvoobtoženemu očitajo umor iz koristoljubja. Tožilstvo je prepričano, da je predlani novembra pod pretvezo, da kupuje les, vstopil v hišo sredi bohinjske vasi Nomenj. Oseminpetdesetletnega učitelja naj bi prvoobtoženi od šest- do desetkrat udaril s kleščami, sledili so trije ali štirje udarci po glavi z gasilsko sekirico. »Udarci so bili tako močni, da je Pavel Zupan obležal negiben,« je obtožnico brala tožilka in dodala, da je prvoobtoženi prebrskal učiteljevo hišo in odnesel šop bankovcev, in sicer najmanj 500 evrov.

Še več podrobnosti o krutem dejanju pa je razkrilo branje zapisnika izjave, ki jo je Alban Thaqi februarja podal policistom. Tedaj je povedal tudi to, da so v učiteljevi hiši pričakovali skrinjo in v njej 100.000 evrov, našli pa so šop bankovcev, vrednih kakšnih tisoč evrov.

Podrobno je prvoobtoženi Thaqi opisoval, kaj se je dogajalo novembra predlani, ko je iz nemškega Stuttgarta prišel v Ljubljano. »Nastanil sem se v samskem domu pri železniški postaji. Bil sem brez denarja. Po telefonu sem poklical Djemila Ala in ga vprašal, ali mi posodi kaj denarja. Ta je rekel, naj pridem na Jesenice. Zadnjih deset evrov sem dal za vozovnico in z vlakom sem odpotoval proti Jesenicam,« je začetek težke zgodbe, v katero se je po lastnih besedah zapletel takoj po prihodu v Slovenijo, policistom opisoval 27-letnik. Povedal je še, da je potreboval kakšnih 100 evrov, da bi se vrnil domov na Kosovo.

Kot je bilo razbrati, je Djemil Ala prvoobtoženemu že takoj ob prihodu na Gorenjsko predstavil še dva možakarja albanskih korenin. Dejali naj bi mu, da trenutno obnavljajo hišo starejšega moškega, ta pa ima doma v neki skrinji zelo veliko denarja, baje okoli 100.000 evrov. Prvoobtoženi je dejal, da tujega denarja ne more vzeti. Če bi to storil, se ne bi mogel soočiti s svojim očetom. A moški so, vsaj tako je opisal prvoobtoženi, vztrajali in ga nagovarjali že takoj po prihodu na Jesenice kot tudi jutro zatem. Predlagali naj bi mu, da starejšega moškega udari in ga vpraša, kje ima skrit denar, ter mu prigovarjali, da bo mladenič pri 26 letih z lahkoto obvladal starca. Ker so gradbeni delavci vedeli, da v hiši poteka obnova, so tudi predlagali, naj prvoobtoženi seže po kakšnem orodju, ki bi ga našel kar tam, na gradbišču.

Namesto evrov listje

Že dopoldne po prihodu na Jesenice so se vsi štirje možakarji odpeljali. Med potjo naj bi preostali trije prvoobtoženega 27-letnika prepričevali, da bo vse skupaj čisto enostavno, »le udari naj in vpraša, kje ima shranjen denar«. Ko so prišli do hiše, je prvoobtoženi Thaqi potrkal. Odprl mu je učitelj in na vprašanje, ali prodaja les, dejal, da tega nima, mu pa lahko ponudi kozje mleko. Obrnil se je, tedaj pa so po žrtvi padli prvi udarci – z roko, s kosom kamenja, lesom in drugimi predmeti. Ko je učitelj obležal na tleh, se je prvoobtoženi lotil preiskovanja prostorov. Našel je bankovce po deset in dvajset evrov, vrednih kakega tisočaka. Ko je pogledal v skrinjo, kjer naj bi se skrival zaklad, pa je v njej bilo le listje vrbe, je pred pol leta opisoval prvoobtoženi Thaqi.

Poleg tega je policistom še navedel, da so se iz Nomenja zatem odpravili nazaj na Jesenice. Ko so bili v stanovanju, se je prvoobtoženi odpravil v kopalnico, da bi se uredil, odtujeni šop bankovcev pa je pustil na mizi. Denarja po prihodu iz kopalnice ni bilo več na mizi, Alban Thaqi pa je po lastnih besedah dobil 80 evrov in priporočilo, naj čim prej zapusti Slovenijo. Odpravil se je proti Ljubljani. Taksistu je za pot do tja plačal 60 evrov ter se kasneje odpravil domov na Kosovo. Ko je očetu povedal, da je z makedonskimi Albanci pretepel človeka, češ da jim je ta dolgoval denar, se je oče razhudil, mu očital, da je kriminalec, in dejal, da nima doma kaj iskati. »Moči, da bi mu povedal, kaj je zares storil, ni imel,« je še pisalo v policijskem zapisniku.

Po umoru učitelja, ki se je zgodil med krompirjevimi počitnicami leta 2014, je bilo videti, kot da je preiskava primera za nekaj časa obstala. Krvava zgodba je začela dobivati nadaljevanje šele dobro leto po kaznivem dejanju, in sicer februarja letos, ko so policisti poleg prvoobtoženega Albana Thaqija, ki krivde na predobravnavnem naroku ni priznal, nadeli lisice še leto starejšemu Shklqimu Banushiju in 30-letnemu Jetonu Fidu. Oba makedonska državljana, ki živita na Jesenicah, je obtožnica bremenila sostorilstva pri ropu. Krivdo za očitano kaznivo dejanje sta priznala. Na kranjskem sodišču so jima pred dvema mesecema prisodili 980 ur dela v splošno korist. Djemil Ala, ki ga je na zaslišanju pred policisti prvoobtoženi večkrat omenil, po neuradnih podatkih slovenski roki pravice ni dosegljiv, saj naj bi poniknil nekje v Nemčiji.

Za prvoobtoženega Thaqija je tožilstvo že na predobravnavnem naroku predlagalo 20 let zapora, a krivde ni priznal. Tedaj je omenil težko otroštvo in dodal, da je bil priča usmrtitvi svojega dedka. Če bi priznal krivdo, bi vodja kranjskega tožilstva Marija Marinka Jeraj predlagala 20 let zapora. Ker je ni priznal, se bo sojenje nadaljevalo oktobra. Zagovornik Žiga Novak je sodišču že predlagal, da bi postavilo izvedenca psihiatrične stroke. Obramba je prepričana, da so prvoobtoženemu nezakonito sledili, sporna pa naj bi bila tudi analiza las, ki naj bi jih našli na telesu umorjenega.