CELJE – Le redki še pomnijo incident pri nekdaj znamenitem velenjskem lokalu Saloon, ki sega v september 1996. Takrat je na parkirišču pred Saloonom razneslo ročno bombo.
Kdo jo je odvrgel, se še dandanes bolj ali manj zgolj ugiba, glavnega krivca za vse neljube pripetljaje v zvezi z lokalom pa so takrat našli v Velenjčanu Robertsonu Djerdjiju. Julija 1997 so ga zaradi napeljevanja k ogrožanju splošne varnosti in poskusa izsiljevanja obsodili na tri leta in štiri mesece zapora. Kazen je bila sprva leto dni krajša, a so mu jo po pritožbi tožilca Dušana Roša zvišali. Djerdji je kazen prestajal v Celju in na Dobu, izza rešetk je prišel leta 2000. Izpustili so ga pet mesecev pred iztekom polne kazni.
Dokazal bo svoj prav
Toda tudi 14 let po prihodu iz zapora se danes 43-letni Velenjčan še vedno ne more sprijazniti z usodo. Vztraja, da je bil obsojen po krivici, in odločen je, da bo svoje nekega dne seveda tudi dokazal. Pred dnevi mu je okrožno sodišče v Celju znova zavrnilo predlog za obnovo kazenskega postopka (nazadnje ga je pred leti podal laično), čeprav je našel priči, ki v sojenju na prvi stopnji pred 17 leti nista sodelovali, niti bili omenjeni in ki sta na glavo obrnili tisto, s čimer je sodišče takrat razpolagalo.
Robertson je nad sklepom celjskega sodišča seveda močno razočaran, a bo vztrajal. Trdi, da ni vpleten v bombni napad na lokal, preiskavo da so potvorili in priče na sodišču so načrtno govorile v njegovo škodo.
Žur med priseljenci
Okoli razmerij med takratnim lastnikom lokala Bojanom Šalamonom, njegovimi redarji ter druščino mladcev, pretežno potomcev priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik, je še vedno veliko neznank. Toda nobena skrivnost ni, da se lastnik z njimi ni prav dobro razumel. Nekateri, tudi Djerdji, so imeli celo prepoved vstopa v Saloon, kar so redarji pred vrati dosledno upoštevali. Po drugi strani naj bi obsojeni lastniku vsiljeval silake iz svoje druščine in plačilo varščine, čemur se je ta upiral.
Za bombo so sprva domnevali, da bi jo utegnil vreči nekdo, ki se je Šalamonu hotel maščevati. Nato so eksplozijo povezali z incidentom, ko je skupina jeznih mlajših fantov razdejala gostinski lokal v zameno za batine, ki sta jih dva od njih malo pred tem dobila od lastnika in enega od natakarjev. Djerdji je bil kriv, ker naj bi dvema osebama omogočil, da sta prišli do ročnih bomb, pri tem pa da je dobro vedel, da ju najbrž ne bosta uporabili v človekoljubne namene.
Neenakopravne priče Djerdjijev odvetnik Tomaž Germ obžaluje, da navedb novih prič sodišče ni obravnavalo enakopravno s tistimi, ki so bile zaslišane v kazenskem postopku in veljajo za verodostojne. »Če bi nove izjave presojali v kontekstu tistih na prvi stopnji, bi lahko prišli do drugačnih odločitev. Tako pa so jih obravnavali z vidika takratne dokazne ocene, zato takšen sklep.« Germu se pri tovrstnem načinu odločanja poraja tudi vprašanje o smiselnosti obstoja instituta obnove postopka. Pritožbo na višje sodišče je že vložil, o morebitnih nadaljnjih korakih v smeri evropskega sodišča se bo odločil naknadno. |
Pripeljal novi priči, a zaman
Pritožnik in njegov zagovornik Tomaž Germ sta obnovo postopka zahtevala, ker prvotna sodba temelji na tem, da je obsojeni od Šalamona z grožnjami poskušal izsiliti plačilo varščine in zaposlitev svojih varnostnikov, članov tolpe Bronx. Z novima pričama – Gojkom Gradečakom in Matkom Verhovnikom, oba sta bivša redarja Saloona – se je izkazalo, da Robertson že od leta 1995 ni smel več v lokal. Kako bi lastnika potlej lahko v notranjosti sploh izsiljeval? Germ in Djerdji opozarjata na neverodostojnost Šalamonovih navedb, saj da je na sodišču marsikaj tudi zamolčal, zato se nanj sodba ne bi smela opirati.
Senat je pri presoji menil drugače: zatrjevanega krivega pričanja ni mogoče opredeliti za obnovitveni razlog. Novi priči sta Šalamonove besede postavili v drugo luč, toda njuni pričevanji nista takšni, da bi bila sodba kaj drugačna, četudi bi to, kar sta povedala zdaj, izjavila v kazenskem postopku leta 1997, če bi ju tedaj zaslišali. Djerdjija, kakor ugotavljajo na celjskem okrožnem sodišču, zaradi navedb Gradečaka in Verhovnika torej ne bi mogli oprostiti ali ga obsoditi po milejšem zakonu.
In kaj danes pravi Djerdji? »Šel bom do evropskega sodišča. Vidim, da so vsi ti ljudje povezani in držijo skupaj, ne sprašujejo se, kakšna so nova dejstva, niti tokrat ničesar niso podrobno raziskali!«
