Dijaku nož pod rebra, 
nad birta s steklenico

NOVO MESTO – Kar težko si je predstavljati, kako se je počutil dijak Andraž, ki je sredi belega dne v lokalu na novomeški avtobusni postaji čakal na avtobus, ko je do njega prišel mlajši Rom. Od njega je zahteval, da mora z njim, ker pa Andraž ni hotel ubogati na ukaz, mu je pod rebra prislonil nož in od njega zahteval denar.

Mladenič mu je ves prestrašen pokazal prazno denarnico, a Roma Sama Brajdiča iz največjega romskega naselja na Dolenjskem, iz Žabjaka, to ni ustavilo. Prepričan je bil, da ima dijak denar na bančnem računu, zato je od njega zahteval, da gresta skupaj do bankomata čez cesto do trgovine, tam so ju posnele tudi nadzorne kamere.

Kaj je mladeniču tisti petek ob štirih popoldne pred dvema letoma ostalo drugega, kot da nasilneža uboga, grožnje z nožem so bile namreč resne, a stanje na računu je pokazalo to, kar je trdil že prej – da denarja nima. In potem je Rom zahteval, naj si denar sposodi od katerega prijatelja, zato ga je znova z nožem pod rebri pospremil na avtobusno, pred lokalom pa je zahteval, naj mu izroči mobilni telefon. Zahtevi se je sprva upiral, a ker je videl, kdo ima premoč, mu je telefon dal, nato pa šel v lokal in tam povedal, kaj se mu je zgodilo.

A predrznemu Romu telefon očitno ni bil dovolj, znova je šel v lokal in začel drugega mladeniča nadlegovati, da mu mora izročiti denar, takrat pa se je vmešal lastnik lokala, se potegnil za mladega gosta ter od Roma zahteval, naj Andražu vrne telefon. Brajdič mu je zabrusil, da se to njega prav nič ne tiče, in večkrat z nožem zamahnil proti gostilničarju in ga celo porezal po roki, potem pa se je birt začel pomikati nazaj proti točilnemu pultu, tudi zato, da bi poklical policijo. V tistem je Brajdič prijel steklenico, ki je bila na mizi, in jo vrgel lastniku lokala v hrbet, druga steklenica in kozarec pa sta letela mimo njega.

Gre za rop, za takšno kaznivo dejanje je v kazenskem zakoniku zagrožena kazen do 10 let zapora, ker je porezal gostilničarja, pa obtožba Samu Brajdiču očita tudi povzročitev lahke telesne poškodbe. A kako resno Brajdič jemlje našo državo, ki mu daje celo denarno socialno pomoč, pove že dejstvo, da se je prvič na poziv sodišča, da mora priti na sojenje, preprosto požvižgal, drugič pa je prišel, a le zato, ker je za zapahi, pred časom je bil namreč zaradi tatvine obsojen na pol leta zapora.

Trdi, da je bil pijan

A na sodišču je bil Brajdič redkobeseden. Pravzaprav sploh ni kaj veliko povedal, le pokimal je ob predlogu višjega državnega tožilca Srečka Hočevarja, ko je za obe kaznivi dejanji po pogovoru z zagovornikom po uradni dolžnosti odvetnikom Samom Plantanom predlagal enotno kazen eno leto zapora, predlogu pa je sodnica Mojca Hode sledila in izrekla predlagano kazen ter, kakopak, Brajdiča oprostila stroškov kazenskega postopka. Sicer pa je že v preiskavi trdil, da se dogodka ne spomni, češ da je vse pozabil, ker je bil verjetno pijan, a tako Andraž kot gostilničar sta povedala, da nista zaznala vonja po alkoholu.

Novomeška avtobusna postaja je bila v preteklosti prizorišče že nekaj krvavih obračunov, tudi tatvin in ropov, zadeve so postajale že tako nevzdržne, da je skupina 30 dijakov pred tremi leti pred novomeško policijsko upravo pripravila mirni protest, s katerim so pozvali občino, šole, policijo in celotno državo, naj vendar poskrbijo za ureditev razmer, v posebni izjavi pa so takrat zapisali, da »policiste prijazno naprošajo, ali jim lahko odstopijo zaščitne jopiče in čelade, saj jih potrebujejo bolj kot učbenike in zvezke«.

Zadeve so se po tem protestu res premaknile na bolje. »Trenutno na avtobusni postaji ne beležimo varnostnih dogodkov. Stanje se je umirilo, verjetno tudi zaradi skupnega nastopa lokalne skupnosti in policije. Policisti so tam še vedno občasno prisotni,« je na naša poizvedovanja odgovoril Robert Perc s Policijske uprave Novo mesto.

Izsiljujejo otroke

A dijaki občasno še vedno povedo za izsiljevanja, ki pa so se z avtobusne postaje, ki je delno pokrita z videonadzorom, preselila na druge lokacije, predvsem na pot v šolo in iz nje ter pred bližnjo trgovino. »Ni res, da izsiljevanj ni več, eno je doživel moj sin,« je povedala ena od mamic iz okolice Novega mesta, ki ne želi biti imenovana, saj se tudi sama boji maščevanja in še dodatnega znašanja nad otrokom. »Romi kaj hitro odkrijejo šibkejše člene družbe. Tako je eden od mojega sina v začetku februarja letos zahteval denar. Dal mu je 10 evrov, ko pa je videl, da ima v denarnici več denarja, je toliko časa hodil za njim in mu grozil, da mu je dal vse. Dogodek smo prijavili policiji, zapisnik imamo, kaj več zaenkrat ne,« je dodala razočarano. Jo je pa iz dneva v dan strah, da bo njen sin znova žrtev izsiljevanj, bog ne daj še česa hujšega. In še zdaleč ni edina, ki jo je strah avtobusne postaje in njene okolice.