LJUBLJANA – Ob začetkih pravdnega postopka je običajno, da se poskušata sprti strani za zaprtimi vrati dogovoriti, ali je tožena stran pripravljena plačati odškodnino. Ker se zadeva Meglič vleče že leta, menjavale so se namreč sodnice, nekateri toženci pa so umrli, je takih poravnalnih narokov tudi Stanislav Meglič doživel že kar nekaj in tudi včeraj je poskušal s svojo odvetnico Urško Krebelj iz odvetniške pisarne Matoz prepričati pooblaščenko družine Baričevič, odvetnico Jasno Zakonjšek, naj vendarle prizna odškodninsko odgovornost za razveljavljeni del sodbe o njegovi premoženjski škodi. Vendar pa pred okrožno pravdno sodnico Vesno Ponikvar niso našli skupnega jezika.
Mesečna renta
Zato je moral Meglič, ki so ga marca leta 2006 skoraj do smrti oklali Baričevičevi bulmastifi, na sodišču znova prepričevati, da mu je bila storjena krivica, ko mu je to sodišče zaradi premoženjske škode namesto 40.002 evrova in mesečne rente 463 evrov, kolikor jih je terjal v tožbi, prisodilo 14.026 evrov in 348 evrov rente. Ta del sodbe so nato razveljavili višji sodniki, sporna se jim zdi višina odškodnine v delu, ki govori o izgubi plače ter stroškov, ki jih je imel s tujo nego in pomočjo med okrevanjem, v celoti pa mora sodnica Ponikvarjeva znova odločiti o tem, ali in kolikšno mesečno rento mu bodo morali plačevati dediči po pokojnem lastniku psov, dr. Sašu Baričeviču, to je po očetovi smrti sicer le še mati Marija.
Nadaljevanje 9. junija
Sodnico je zanimalo, od pomoči koga je bil odvisen po strašnem srečanju s čekani štirih bulmastifov. »Največ od žene, ki je bila tedaj, ko se mi je to zgodilo, noseča in je bila na mojo srečo doma,« je začel Meglič in nadaljeval, da je v kliničnem centru preživel tri tedne, nato pa se skoraj še eno leto ambulantno zdravil. »Dvanajst tednov sem imel popolnoma imobilizirano desnico, nato pa sem imel roko, ki je bila po napadu psov skoraj popolnoma raztrgana, več kot eno leto ovito s kompresijsko obvezo.« Da je še vedno odvisen od pomoči drugih, vztraja Meglič, saj v roki nima moči, dolge mesece pa je bil kot desničar skoraj popolnoma nebogljen. »Ničesar nisem mogel storiti sam, ne jesti, ne ščetkati si zob, ne skrbeti za osebno higieno in ne se obleči. Brez žene ne bi zmogel, ponoči je pazila, da je roka v pravem položaju, zaradi bolečin in oteklin mi je morala vsak dan delati limfno drenažo, za preprečevanje širjenja brazgotin pa me je po telesu mazala s silikonskimi mazili. Več kot 50 tub sva jih porabila,« je pojasnjeval sodnici. Pravdanje se bo nadaljevalo 9. junija.
