LJUBLJANA – »Vse obtoženčeve priče so dogovorjene o alibiju,« je izjavil Dejan Vidmar, ki je danes na ljubljanskem okrožnem sodišču pričal na nadaljevalni obravnavi o ugrabitvi in mučenju Zorice Škrbić
.
Medtem ko so trije izmed obtoženih, Željko Petrović, Blagoj Sazdov in Senad Livadić, krivdo priznali in se s tožilstvom pogodili glede zapornih kazni, pa Milan Trivković krivde ne priznava. Dejan Vidmar, partner pokojne Zorice, ki je trenutno v priporu zaradi ropa banske SKB leta 2005, je tako pred sodnico Vesno Podjed dejal, da je od zadnjega zaslišanja od vira, ki ga ne želi razkriti, dobil informacijo, da so vse priče, ki jih ima obtoženi, dogovorjene o alibiju in da zgodbo ureja ena oseba.
Zorici je sledil beli avto
Vidmar, ki so ga pripeljali pravosodni policisti, je bil na sodišču kot oškodovanec in priča. O dogodku je že v svoji izjavi povedal, da je o Zoričini usodi izvedel, ko je bil v priporu. Tistega jutra je ob 8. uri kot običajno poklical svojo družino in izvedel, da so Zorico ugrabili. Ko je poklical naslednjič ob 10. uri, so mu sporočili žalostno novico.
Par, ki je bil skupaj 14 let, se je zadnjič srečal, ko je Zorica obiskala Dejana v zaporu v sredo pred svojo smrtjo. Žrtev, ki je svojega partnerja redno obiskovala v zaporu, mu ob tisti priložnosti ni omenila ničesar o morebitnih čudnih dogajanjih ali strahovih, vendar je Vidmar povedal, da sta se o tem večkrat pogovarjala v preteklosti.
Junija 2014 je tako Zorica v svojem avtu odkrila prisluškovalno napravo, ki jo je odnesla na policijo in prijavila. Napravo je v vozilu odkrila slučajno, ker je bila vpletena v prometno nesrečo in je avto peljala v popravilo. V istem času, pravi Vidmar, je prišlo tudi do nenavadnega dogodka. Ko je odhajala od doma v Trnovem proti Trnovski cerkvi, je tik za njo zapeljal in nato sunkovito ustavil bel avto. Avto je takoj nato odpeljal, za njim pa je videla policijski kombi. Občutek, da ji sledijo, je Zorica imela večkrat, pravi Vidmar, omenjala pa je bel avto, katerega znamke ni poznala.
Zarota
Dejan Vidmar meni, da Zoričina smrt ni povezana z ropom SKB leta 2005, da pa je zadeva gotovo povezana z denarjem. Njegova domneva je, da so Zorico ugrabili in mučili zato, da bi v zameno dobili denar.
»Ne vem, ali bi bilo Zorici treba delati cele dneve, če bi jaz imel denar od ropa,« je odgovoril na ugibanja. Povedal je, da je bila popolnoma predana svoji službi, delala je cele dneve in dobro zaslužila. Neki mesec, ko je bilo dela več, tudi 10.000 evrov. Kljub temu sta živela v 60 kvadratnih metrov velikem stanovanju skupaj s starši, želela pa sta si zgraditi hišo, se poročiti in si ustvariti družino.
Bela alfa
Beseda pa je tekla tudi o noči dogodka. Petrović in Sazdov naj bi takrat Zorico z belo alfo, ki je imela koprske registrske oznake, zbila s kolesa in jo zvlekla v avtomobil. Avtu naj bi sledil tudi sivomoder audi A6, ki naj bi ga priskrbel Livadić.
Vidmar je poročal o očividcu, ki naj bi po besedah zaščitenega vira na cesti, ki je peljala do kraja zločina, opazil omenjena avta in na videz živčnega moškega močnejše postave z debelim puloverjem, rokavicami, maskirko na glavi in zapestnico, ki simbolizira pripadnost pravoslavni veri. Vidmar trdi, da je očividec, t. i. drvar, v neznancu prepoznal obtoženega Trivkovića.
Trivković pa trdi, da je v času ugrabitve in mučenja doma pekel na roštilju in igral namizni tenis, česar pa ne Vidmar ne člani družine umorjene Zorice ne verjamejo. Na sodišču so bili danes prisotni Zoričina mama Nada, oče Nedeljko ter brata Zoran in Bojan, ki so svoje nestrinjanje kazali s komentarji in z nezadovoljnim smehom. »Roštiljal je!« se je med izpraševanjem slišalo iz zadnjih klopi.
Več preberite v četrtkovi tiskani izdaji Slovenskih novic.
