LJUBLJANA – Dejan Žnidaršič Nenadovič, ki se je 2. avgusta lani zvečer z nožem spravil nad brata Marka Žnidaršiča, potem ko ga je ta fotografiral z bliskavico mobilnega telefona (prav zaradi tega naj bi mu počil film) in zaradi česar se je moral braniti očitkov o poskusu uboja, si lepšega konca ponovljenega sojenja ni mogel želeti. Če je bil decembra lani za poskus uboja v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti obsojen na dve leti zapora, se je zgodba potem, ko je višje sodišče sodbo razveljavilo, popolnoma obrnila na glavo. Tokrat je namreč lahko odkorakal na prostost.
Ni nevarnosti, da bi dejanje ponovil
Sodni izvedenec psihiater Dragan Terzič, ki je moral Žnidaršič Nenadoviča znova vzeti pod drobnogled, je na prejšnji glavni obravnavi povedal, da se je obtoženi v ključnih trenutkih obvladoval le dvo- do triodstotno in je bil že na meji neobvladovanja. Pojasnil je, da je bila stopnja sposobnosti obvladovanja, ko je zamahnil z nožem, v določenih trenutkih zaradi močnih zdravil, ki jih je jemal zaradi bolezni, in preveč popitega alkohola skoraj ničelna. Z drugimi besedami to pomeni, da je bil neprišteven. Tožilki Petri Vugrinec ni preostalo drugega, kot da je spremenila obtožnico in sodišču predlagala, naj izreče varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja s prostosti. Po njenem mnenju bi Žnidaršič Nenadovič zdravljenje potreboval zaradi nekdanje odvisnosti od kokaina in anksiozne depresivne motnje. Izvedenec je o motnji dejal, da pri njem ni več opazna, ker je na terapiji. Ljubljanski okrožni sodnik Gorazd Fabjančič se ni strinjal s predlogom tožilke in ga je zavrnil, pri tem se je oprl na Terzičevo oceno, da obstaja zgolj minimalna (teoretična) nevarnost, da bi storilec nasilno dejanje ponovil. Tako ni samo ustavil postopka za izrek varnostnega ukrepa, ampak je tudi odpravil ukrep prepovedi približevanja bratu. To pomeni, da Ljubljančanu ni treba ne v zapor ne na zdravljenje.
Zahteval le, da stiša glasbo
Preiskava je pokazala, da je Dejan brata zabodel v prsni koš, trebuh in desno nadlaket. Le zaradi njune matere, ki je napadalca še pravočasno ustavila, se ni končalo tragično, čeprav, kot je ugotovil izvedenec, bi bilo življenje napadenega lahko ogroženo, če bi bil vbod v trebuh pod le malce drugačnim kotom ali če ne bi dobil pravočasne kirurške pomoči.
Obtoženi je napad obžaloval in povedal, da nikakor ne gre za sovraštvo. »Branil sem se,« je pojasnil in nadaljeval, da je brat že imel razne izpade, da je bil agresiven, vzkipljiv in hitre jeze. Povedal je tudi, da je tistega dne spil več kot pet piv, kolikor mu jih tožilstvo očita v obtožnici, le njegov strah pred bratom pa je kriv, da se je zgodba končala, kot se je. Spominjal se je, kako ga je 12 let mlajši brat že fizično napadel. Da je tistega večera, ko se je Dejan vrnil domov, od njega zahteval le, naj stiša glasbo na računalniku, pa je pričal Marko. Nadaljeval je, da je Dejan postal agresiven, s psovkami ga je pošiljal stran, on pa ga je le spraševal, kaj mu je. Dejan, ki je sedel na stolu, je pograbil kuhinjski nož z rezilom, dolgim 22,5 centimetra, in začel Marka zabadati. Zatrdil je, da v preteklosti nikoli nista fizično obračunavala, sta se pa kdaj sprla.
