NOVO MESTO – Romsko naselje Brezje, ki ga Novomeščani bolj poznajo po starem imenu – ciganski Žabjek – in ki je od Novega mesta oddaljeno le par minut vožnje, je bilo v soboto popoldne priča množičnemu pretepu, v katerega sta bila poleg petih Dolenjcev in Romov vključena dva policista. Zgodba, ki se skoraj bere kot kriminalka, bi se lahko končala precej tragično, saj je bilo pretep skoraj nemogoče ustaviti. Pa začnimo po vrsti. »Neznanec«, kot so ga imenovali Romi, M. T., ki živi v okolici omenjenega romskega naselja, je tistega dopoldneva dobil prijateljev klic. Ta mu je povedal, da v njegovem gozdu Romi nabirajo drva, zato se je odločil, da krajo svoje lastnine prijavi policiji. S trebanjsko policijo so tako najprej šli v gozd, da bi tatove zalotili pri dejanju, a jim to ni uspelo, saj so ti že odšli.
V trenutku se je nabralo od 30 do 50 Romov
Policisti pridržali štiri Rome |
»Ko smo videli sledove gum, smo sami šli za njimi, upali smo, da jih bomo dobili na poti. S ceste (med Novim mestom in Mirno Pečjo, op. a.) sem videl, da jih v naselju zlagajo in žagajo,« pravi in dodaja, da so nato poklicali novomeško policijo, s katero so se nato odpravili v naselje. Ko so izstopili iz avtomobila pred hišo družine Brajdič in ko so videli drva, se je okoli njih v trenutku nabralo od 30 do 50 Romov. »Policistka je prosila, da se razidejo. Eden izmed Romov je dejal, da ne, da je to njegova zemlja in da naj drva ostanejo tukaj. Nato so Romi začeli odrivati policista in mene, eden izmed njih pa je v roke vzel solzivec in najprej z njim v obraz poškropil policista, nato pa še mojega prijatelja, ki je šel z mano v naselje. Sledil je pretep, v katerem so Romi pograbili vse, kar jim je takrat prišlo pod roke. Proti nam so šli s sekirami, kovinskimi palicami, vilami in grabljami, tako da smo se morali tudi sami začeti braniti. Eden izmed tamkajšnjih prebivalcev se je nato znesel nad policistko, ki ji je z lesenim kolom mahal proti trebuhu. Mi nismo prišli tja izzivat. Tam smo bili golih rok, nismo jih prišli napadat, ampak samo pokazat policiji, da so to naša drva in da naj zato policisti ukrepajo. Oni so nas napadli z vsemi sredstvi, ki so jih imeli in ki so jih pozneje zasegli tudi policisti.« Peterici Ciganov je po tem, ko je policistoma uspelo obvladati situacijo, uspelo pobegniti. Stežka je to uspelo tudi policistoma, ki sta bila, preden jima je sploh uspelo priti do vozila, deležna številnih groženj, tako da sta morala na koncu zagroziti celo s pištolo.
»V Brezje smo šli, da bi nam vrnili ukradena drva«
Zgodba, ki jo o istem dogodku pripovedujejo člani družine Brajdič, je – pričakovano – čisto drugačna. Včeraj se je na izredni konferenci, ki jo je v naselju Brezje sklicala novomeška romska svetnica Dušica Balažek, kar trlo ljudi, ki so imeli nad ravnanjem policije v tem primeru in »neznancev«, kot so označili »civile«, povedati vse prej kot lepe stvari. »Policisti niso nič ukrepali. Da bi kradli drva, kje pa. Če pa bi se že zgodilo, da bi šel kdo kakšna drva pobrat, pa ne moreš zato zaradi enega drva ubiti človeka. Lahko pride policist, naredi zapisnik in gre to na sodišče,« pripoveduje Drago Brajdič, ki so mu, kot je povedal, v pretepu izbili zob. »To so prišli napadat na mojo lastno zemljo in zemljišče. Kakšna drva, orodje. Pri meni niso nič našli in pri meni ni bilo nobene preiskave,« še pravi Brajdič in dodaja, da neznance zagotovo pozna policija: »Če so jih oni pripeljali, jih sigurno poznajo.« Njegova žena Biserka Brajdič pa je ob tem pokazala na grablje, ki naj bi jih v roke prijel eden izmed omenjene peterice in s katerimi naj bi jo tudi udaril. »Potem nisem nič več vedela, sem bila nezavestna,« dodaja.
»Moram reči, da osebno kot svetnica in človek obsojam vsakršno nasilje, če se ni dalo pogovoriti z mirno besedo. Zakaj so prihrumeli k tej romski družini, pa še v spremstvu policistov, potem ne vem, kam smo prišli. Brajdič pravi, da bo vložil kazensko ovadbo zoper storilce. Kaj bo odločilo samo sodišče, bo pokazal sam postopek. So pa zelo čustveno in fizično prizadeti, kar jih po eni strani razumem,« še pravi in dodaja, da ji nihče ni omenil, da je bil uporabljen kakšen solzivec. Sreča v nesreči pri celotni zgodbi je predvsem to, da se pretep ni končal tragično, ampak le z lažjimi poškodbami.
